Poslanica papeža Frančiška za 53. svetovni dan molitve
za duhovne poklice – 2016
CERKEV,
MATI POKLICEV - 2. DEL
Dragi bratje in sestre!
Duhovni
poklic raste v Cerkvi. Med procesom oblikovanja se med kandidati različnih
poklicev poraja potreba, da bi vedno bolj poznali cerkveno skupnost in
presegali omejeno gledanje, ki ga imamo vsi na začetku. Zato je primerno
opraviti kakšno apostolsko izkušnjo skupaj z drugimi člani skupnosti, npr. ob
dobrem katehistu posredovati krščansko sporočilo; skupaj z neko redovno
skupnostjo izkusiti evangelizacijo obrobja; odkriti zaklad kontemplacije z
delitvijo življenja v klavzuri; v stiku z misijonarji bolje poznati
misijone ad gentes; skupaj s škofijskimi duhovniki poglobiti
izkustvo pastoralnega dela na župniji in v škofiji. Za tiste, ki so že v
oblikovanju, cerkvena skupnost ostane vedno temeljni vzgojni prostor, do
katerega moramo čutiti veliko hvaležnost.
Poklic ima v Cerkvi podporo. Z dokončno obvezo se poklicna pot v Cerkvi ne
konča, temveč se nadaljuje v razpoložljivosti za služenje, v vztrajanju, v
trajnem oblikovanju. Kdor je lastno življenje posvetil Gospodu, je pripravljen
služiti Cerkvi, kjer ga ta potrebuje. Poslanstvo Pavla in Barnabe je dober
primer te razpoložljivosti Cerkvi. Poslani v poslanstvo po Svetem Duhu in po
antiohijski skupnosti (prim. Apd 13,1-4) se vrnejo v isto skupnost in
pripovedujejo, kaj je Gospod storil po njih (prim. Apd 14,27). Misijonarje
spremlja in podpira krščanska skupnost, ki vedno ostane življenjska opora,in
kot vidna domovina nudi gotovost vsem, ki romajo proti večnemu življenju.
Med pastoralnimi delavci so posebej pomembni
duhovniki. V njihovem služenju uresničujejo Jezusove besede: »Jaz sem vrata k
ovcam (…). Jaz sem dobri pastir.« (Jn 10,7.11) Pastoralna skrb za poklice je
temeljni del njihovega pastoralnega služenja. Duhovniki spremljajo tiste, ki
iščejo lastno poklicanost, kakor tudi tiste, ki so že darovali svoje življenje
v službi Bogu in skupnosti.
Vsi verniki so poklicani, da se zavedo cerkvenega
dinamizma poklicanosti, ker morejo skupnosti vernih po zgledu Device Marije
postati maternica, ki sprejme dar Svetega Duha (prim. Lk 1,35-38). Materinstvo
Cerkve se izraža preko vztrajne molitve za poklice in z vzgojno dejavnostjo ter
spremljanjem tistih, ki zaznavajo Božji klic. Uresničuje se tudi v skrbni
izbiri kandidatov za duhovniško služenje in za posvečeno življenje. Končno je
Cerkev mati poklicev s svojo stalno podporo tistim, ki so posvetili svoje
življenje v službi drugih.
Prosimo Gospoda, naj vsem, ki so na poti poklicanosti,
podeli globok čut pripadnosti Cerkvi; in Sveti Duh naj med pastirji in
verniki okrepi globlji čut za občestvo, razločevanje kakor tudi za duhovno
očetovstvo in materinstvo.
Oče usmiljenja, ki si dal svojega Sina za naše
odrešenje in nas vedno podpiraš z darovi svojega Duha, daj nam krščanske
skupnosti, ki bodo žive, goreče in vesele, ki bodo izviri bratskega življenja
in bodo med mladimi prebujale željo posvetiti se tebi in delu za
evangelizacijo. Podpiraj njihova prizadevanja, da bi ponudili ustrezno poklicno
katehezo in različne poti posebne posvetitve. Daj jim modrosti za potrebno
poklicno razločevanje, da bo v vsem zasijala veličina tvoje usmiljene ljubezni.
Marija, Mati in vzgojiteljica Jezusa, posreduj za vsako krščansko skupnost, da
po Svetem Duhu postane rodovitna, da bo vir resničnih poklicev v službi svetega
Božjega ljudstva.
V
Vatikanu, 29. novembra 2015, prva
adventna nedelja
Sveti oče, papež Frančišek
Ni komentarjev:
Objavite komentar