1 Kr
8, 41-43; Gal 1, 1-2. 6-10; Lk 7, 1-10
1. O
molitvi kralja Salomona ob posvetitvi jeruzalemskega templja bi lahko rekli, da
je vrhunski izraz starozavezne teologije, ki razmišlja o "sestopanju"
Boga v okolje, ki ga omejujeta prostor in čas, v okolje, ki je človeku blizu.
Očitno je Salomonu jasno, da Boga, Neskončnosti in Neminljivosti, ni mogoče
omejevati s kakršnokoli končnostjo. Zaveda se, da je tempelj le kraj srečanja,
kjer dve svobodnosti, neomejena in popolna božja svoboda ter omejena in krhka
človekova svoboda vzpostavljata dialog. Sicer pa je misel današnje Besede
najjasneje strnjena v Salomonovi prošnji:tujca, ki ni iz tvojega ljudstva
Izraela, če pride molit v to hišo, poslušaj Gospod. V skupnost z Bogom, ki
iz neskončnosti stopa v človeško okolje, je povabljeno vse človeštvo, brez
razlik rase ali kulture. Odpira se široko obzorje, kot Bog obljublja Abrahamu: v tebi bodo blagoslovljeni vsi
narodi na zemlji. Bog "prihaja v tempelj" za vse ljudi!
2. To
široko obzorje, ki ga ne omejujejo nikakršni zadržki drugačnosti v kulturi ali
narodnosti, za Jezusa in njegovo delovanje postane normalno okolje:
-
rimski stotnik, pogan, postane pravo znamenje brezmejnega obzorja, koder se
razteza Gospodovo odrešenjsko delovanje, je pravo znamenje svobodnega, brez
predsodkov sproščenega sprejemanja božjega kraljestva, in Gospod brez bojazni,
kaj si bodo mislili njegovi rojaki, pohvali tujca: povem vam, niti v Izraelu nisem
našel tolikšne vere;
-
Gospodova beseda zelo jasno spričuje, da se v njegovo kraljestvo ni mogoče
"vpisati" z izkaznico tega ali onega naroda, kulturnega ali verskega
izročila, nič ne pomeni sklicevanje Gospodov
tempelj, Gospodov tempelj imamo, in tudi ne po naših ulicah si učil: vstop
v skupnost z Gospodom in z Očetom zagotavlja le vera, ki brez preračunavanja
prihaja iz iskrenega srca;
-
slišimo tudi krepko besedo apostola Pavla proti tistim, ki hočejo Kristusov evangelij
postaviti na glavo, ga krojiti po svojih izročilih: apostol poudarja, da ga ni prejel in se ga naučil od
človeka, temveč po razodetju Jezusa Kristusa, in to je temelj njegove
gotovosti ter trdnega upanja – vem,
komu sem veroval;
3.
Široko odpreti vrata Kristusu pomeni sprejeti in upoštevati dejstvo, da je
njegovo oznanilo namenjeno vsem ljudem, da
bi vsi prišli do spoznanja resnice. Kot stotnik iz evangelija nam mnogi, ki
prihajajo iz drugačnih okolij, lahko povedo: potrebno je biti ponižen in odprt,
pozoren za sprejemanje Besede in pripravljen na pogovor. Človek ni velik zaradi
svoje inteligentnosti in imetja in naslovov; velikega ga naredi njegova globoka
in prisrčna povezanost z Bogom, iz katere izhaja tudi pristna človečnost, ki
nam je tako dobrodošla.
Ni komentarjev:
Objavite komentar