KOMU SMO PODOBNI: MARTI ALI MARIJI?
Evangelist Luka ve za nevarnost, da
bi se izčrpali, ko pomagamo drugim, da bi pomirili našo slabotno vest. Mislimo
si, da bi morali rešiti ves svet. Razpeti smo med slabo vestjo, ki nas sili k
pomoči, in našo nesposobnostjo, da bi pomagali vsem. Tako prinaša Luka kot
nasprotni pol zoper previsokemu idealu pomaganja zgodbo o Mariji in Marti (Lk
10,38–42). Marta je gostoljubna žena, ki poprime in skrbi za goste. Marta torej
dela, kar je dobro, kar razveseljuje ljudi. Vendar je slepa za potrebe gosta.
Meni, da so Jezus in njegovi učenci hoteli biti v prvi vrsti dobro
preskrbljeni. A sploh ne opazi, kako s svojimi potrebami Jezusu teži. Sploh ne
sliši, kaj on pravzaprav potrebuje in kaj si želi. Njena ostra kritika njene
sestre Marije, ki preprosto sedi pri Jezusovih nogah in ga posluša, kaj bo
povedal, kaže, da njena pomoč ni povsem nesebična. Njena občutljivost kaže na
to, da bi rada s svojo pomočjo dosegla pozornost in prejela pohvalo. V
primerjavi z drugimi gostiteljicami bi se rada dobro odrezala. Ne gre ji za ta
trenutek, temveč za potem, za njen dober glas pri ljudeh, ki bi ga rada
utemeljila s svojim ravnanjem. Morda pa ji gre tudi za slabo vest, ki bi jo s
svojo pomočjo rada pomirila. Mnogi
ljudje se skrivajo za svojim obilnim delom, ki je popolnoma brez smisla in
služi ljudem, da bi se na ta način zavarovali pred vsako kritiko. Ne poslušajo
in ne postavljajo si vprašanja, kaj pravzaprav od njih želi Bog.
Marija in Marta sta dva pola v nas.
Vsak izmed nas ima v sebi Marijo in Marto. Tudi v nas je največkrat glasnejša
Marta. Kajti ima boljše argumente. Lahko nekaj pokaže. Nekaj počne. Izpolnjuje
Božjo voljo: gostoljubje. Tako mora Jezus braniti Marijo. Lahna slutnja, da se
preprosto prepustimo trenutku, da se postavimo v Jezusovo pričujočnost in
nepreračunljivo prisluškujemo, kaj nam bo Jezus povedal, bo tudi v nas po
mnogih glasovih, ki nas vabijo, naj pomagamo mnogim stiskanim, zavrnjena. Jezus
okrepi lahen glas, ki zadoni v nas na naši Marijini strani: »Marija si je
izvolila boljši del, ki ji ne bo odvzet« (Lk 10,42). Dobro je ustaviti se, v
tišini poslušati to, kar bi nam Jezus rad povedal sedaj v tem trenutku. Kdor
misli vedno samo na prihodnost in na svoj glas pred drugimi, ta zamudi
življenje, ta gre mimo Boga in mimo samega sebe. (po A. Grünu)
Ni komentarjev:
Objavite komentar