Iz 35, 1-6a. 10; Jak 5,
7-10; Mt 11, 2-11
1. Božja beseda opozarja, da smo že blizu Božiča,
praznovanja, ki vsaj v krščanskem okolju zajame najširše množice, tudi take
ljudi, ki se bistvu Božiča ne morejo ali ne marajo približati. Vabi k veselju,
opozarja, kaj je pravi temelj prazničnega veselja: on, ki ga je Janez
napovedoval, je prišel, deluje med nami!
- Izaija poln optimizma in veselja kliče: Naj
vriska puščava, jezik nemega bo vriskal - Bodite močni, ne bojte se, glejte,
Gospod pride in vas reši; Odrešenik vsem prinaša radost in veselje,
žalost in vzdihovanje pobegneta;
- Jakob poudarja, naj potrpežljivo, vendar polni
zaupanja pričakujemo prihod Gospoda, kakor kmet potrpežljivo čaka na
žetev: bodite trdni v svojih srcih, Gospodov prihod je blizu;
- evangelij slika Odrešenika, ki je že na delu: slepi
spregledujejo, hromi hodijo, Gospodova dejanja potrjujejo
uresničevanje Izaijevih preroških napovedi.
2. Odgovor na vprašanje: ali si ti tisti, ki
mora priti, ne izzveni v samohvalnih besedah: jaz sem Mesija, poslušajte
me, pridružite se mi. Naj govore dejanja: sporočite, kar slišite in
vidite: slepi, hromi, gobavi, ubogi čutijo na sebi moč odreševanja. Ne
govori o sodbi, prišel je reševat, blagor tistemu, ki se ne spotika nad
menoj. Vse bolj slutijo: Bog je obiskal svoje ljudstvo. Bog
prihaja k ljudem v človeku Jezusu, ljudje prihajajo k Jezusu, učlovečenem Bogu!
3.
Kako se nas dotika stalni adventni klic: veselite se v Gospodu,
ponavljam vam, veselite se? Kaj nam pove Gospodova beseda o slepih, hromih,
gobavih:
-
je ta Beseda za nas res veselo oznanilo, nas osvobaja, gledamo sproščeneje na
sedanjost, je misel na prihodnost vedrejša, upoštevamo, da je Gospod z nami?
-
ali ne kažejo naši obrazi česa drugega: mrki, zagrenjeni, brez upanja, izraz
notranje praznine, strahu, razočaranja, kot da Gospoda ni, kot da je zatajil;
-
ali nismo zatajili mi, kristjani: namesto širine božjega usmiljenja in dobrote
smo tolikokrat sejali strah, utesnjenost, zlovoljnost, zaprtost vase;
-
ali nismo ustvarjali pravega nasprotja odrešenjski sproščenosti in veselju, ko
smo Pavlovo priporočilo: drug drugega bremena nosite, sprevračali,
bremena drugemu raje nalagali, jih dodatno obteževali?
4. Adventno vabilo k veselju je globoko utemeljeno: v
Jezusu, ki prihaja, videti Odrešenika, najti v njegovi odrešenjski dejavnosti
tudi sebe. Bogat v veselju je, kdor ve, da je slaboten, da potrebuje Kristusovo
odrešenje, pomoč, odpuščanje. Stara in vedno sveža misel nam pravi: kdor
zgubi denar, zgubi nekaj - kdor zgubi prijatelja, zgubi veliko - kdor zgubi
veselje, zgubi vse. Gospod sam nas spodbuja: vzdignite glave, kajti
vaše odrešenje se približuje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar