Bodite
ponosni in ustvarjalni kristjani
Pastirsko pismo za postni čas 2017, 3. del
O SVETEM
KRSTU
Dragi bratje in sestre.
Prejšnji teden smo vam škofje spregovorili o pomenu krsta, pravici staršev, da
podarite krst svojim otrokom ter skrbi za versko vzgojo. Danes pa vam bomo
spregovorili tudi o tem, zakaj imajo vsi otroci pravico do krsta ter kakšne
pogoje naj spolnjujejo krščanski botri. Zaradi sodobnega načina življenja se
številni verniki in duhovniki srečujejo s starši, ki niso poročeni oz. težko najdejo
primernega botra. Zato naše besede sprejmite z razumevanjem in v duhu
sprejemanja in dobrohotnosti.
V Sloveniji je krščenih
skoraj 75% prebivalstva. Kot škofje smo skupaj z vami veseli, da navkljub
negotovim časom, velika večina prebivalcev Slovenije pripada Kristusovi Cerkvi.
Ob tem si želimo, da bi vsi starši omogočili krst svojim otrokom in zaklad vere
živeli in ga uspešno prenesli prihodnjemu rodu. Zato je ključnega pomena, da
poiščemo nove poti evangelizacije, s katerimi bi pomagali staršem, katehistinjam
in katehistom pri prenosu vere in verskih vrednot na otroke.
Pri podeljevanju
zakramenta svetega krsta je pomembno, da smo stvarni in da upoštevamo
spremenjene okoliščine, v katerih živi vedno več kristjanov. To se kaže tudi v
tem, da se danes več kot polovica otrok rodi staršem, ki še niso poročeni oz.
se za cerkveno poroko niso odločili iz različnih razlogov. Prav tako številni
otroci odraščajo v družinah razporočenih in ponovno poročenih oz. samo z enim
izmed staršev. Ob tem poudarjamo, da imajo vsi krščanski starši ne glede na
osebni položaj pravico krstiti svoje otroke, če le imajo pri tem iskrene namene
in obljubijo, da bodo po svojih najboljših močeh otroke vzgajali v veri. Zato
prosimo duhovnike in druge pastoralne delavce, da so v duhu apostolske spodbude
papeža Frančiška Radost ljubezni prizanesljivi in starše na primeren način
povabijo, da uredijo svoj položaj tam, kjer je to mogoče, obenem pa otrokom ne
odrekajo pravice do krsta. Vsi otroci so krščeni v veri Cerkve, kakor je lepo
rečeno v obredniku: »Ali hočete, da vaš otrok prejme krst v veri Cerkve, ki smo
jo pravkar izpovedali?« To je še posebej pomembno tam, kjer starši iz različnih
razlogov še ne morejo polno živeti po predpisih Cerkve. Podobno vabimo k
dobrohotnosti tudi v primeru posvojenih otrok oz. otrok v rejniških družinah. V
slednjih je potrebna predhodna privolitev za krst otroka vsaj enega od njegovih
bioloških staršev.
Starodavno izročilo Cerkve
govori tudi o vlogi botra pri zakramentu svetega krsta in pri skrbi za versko
vzgojo. Katekizem katoliške Cerkve pojasnjuje: »Da bi se krstna milost mogla
razvijati, je pomembna pomoč staršev. Tu je tudi vloga botra ali botre, ki morata biti trdna vernika, sposobna in
pripravljena pomagati novokrščencu, otroku ali odraslemu, na njegovi poti v
krščansko življenje« (KKC 1255). Otrok naj ima vsaj enega botra, kolikor pa sta
dva, naj bosta različnega spola. Na splošno se pričakuje, da botra izbere
krščenec sam ali njegovi starši oz. njihov namestnik; ima vsaj 16 let; je bil
pri obhajilu in prejel birmo ter živi primerno nalogi, ki jo bo sprejel. To
pomeni, da obhaja krščanske praznike, ob nedeljah se redno udeležuje svete maše
in si prizadeva za krščansko življenje. Če je boter poročen naj bo to cerkveno
oz. naj ne živi v zunaj zakonski skupnosti po svoji krivdi (ZCP kan. 872, 873,
874). Krščeni, ki je član nekatoliške cerkvene skupnosti npr. evangeličan oz.
pravoslavni, je lahko hkrati s katoliškim botrom samo priča krsta. Škofje
poudarjamo, da imajo duhovniki pravico, da podelijo kandidatom za botrsko
službo potrdila o primernosti. Obenem pa jih vabimo, da so pri presojanju o
primernosti previdni in da upoštevajo tudi posebne okoliščine, v katerih se
lahko botri nahajajo.
Vaši škofje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar