Jn 14,15–21 NE BOM VAS ZAPUSTIL
Jezus
se od apostolov sicer poslavlja, a jim obenem zagotavlja, da jih ne bo
zapustil. Z njimi bo in se jim bo razodeval.
Ko
se sedaj oziramo nazaj, imamo vtis, da Jezus ni bil vedno s svojimi učenci in
da se jim vsaj v nekaterih razdobjih ni razodeval.
Začnemo
lahko kar z rimsko državo. Neusmiljeno je zatirala kristjane. Kje je bil takrat
Jezus? Kje je bil Jezus za časa preseljevanja narodov, ko je bilo razdejanih
mnogo cvetočih krščanskih pokrajin? Kje je bil Jezus v burnem času reformacije?
… Nenazadnje: kje je danes?
Da
bomo glede navedenih – in drugih nenavedenih – ugovorov pravični, se moramo
vprašati, kaj je Jezus sploh obljubil.
Obljubil
je, da bo njegova Cerkev mogočno drevo, v katerega krošnji gnezdijo ptice neba,
imenoval pa jo je tudi mala čreda. Apostoli so poslani po vsem svetu, da bi
učili vse narode, v tem istem svetu pa bodo doživljali stisko. Cerkev bo
postavljena na skalo, toda to skalo bodo neprestano oblegale peklenske sile. Prazne
ribiške mreže, ko so se vso noč trudili, in polne, ko je bilo najmanj
pričakovati, so dale vedeti, da ima Božji ribolov posebne zakonitosti. Rečeno
je bilo: jokali boste in žalovali, svet pa se bo veselil … Pohujšali se boste
nad menoj … Preganjali vas bodo in vse hudo zoper vas lažnivo govorili …
To
in še marsikaj podobnega jim je napovedal. Obenem pa tudi: »Ne bom vas
zapustil. Z vami bom vse dni do konca sveta.«
Držal
je besedo, čeprav včasih drugače, kot bi pričakovali. V dobi rimskih preganjaj
je imela Cerkev največ pričevalcev. V stoletjih preseljevanja se ji je
pridružilo največ mladih narodov. Reformacija je kristjanom vrnila Božjo
besedo, ki so jo človeška izročila potiskala na rob … Današnjo borbo med vero
in nevero bo dobil tisti, ki bo človeštvo bolj ljubil in mu več dal.
Ljudje
smo zmožni Jezusa zapustiti. On pa bo držal besedo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar