RIBIČI - Mr 1,14-20
Čeprav Jezus ni vseh
dvanajst apostolov izbral iz vrst ribičev, smemo reči, da so jedro apostolskega
zbora sestavljali ribiči, ki jih omenja današnji evangelij.
Razni duhovni pisatelji
so se spraševali, zakaj Jezus ni posegel med poljedelce, živinorejce, obrtnike,
trgovce in druge poklice. Odgovarjali so, da apostol potrebuje široka obzorja,
ki mu jih daje morje s svojimi daljavami in globinami. Izkusiti mora nepreračunljivost
morskih valov in vetrov, pa tudi negotovost ulova, saj se nanj ne more nikoli
zanesti. Ribič ne uporablja strelnega in ubijalskega orožja, rib ne preganja,
marveč ujame le tiste, ki gredo same v njegovo mrežo. Naj bo njegov lov še kako
uspešen, vedno se zaveda, da ostaja v morju nepregledna množina rib, ki mu ne
bodo nikoli dosegljive.
Ko je Jezus napovedal
tem preprostim možem, da bo iz njih naredil ribiče ljudi, še sanjati niso
mogli, kaj bo to pomenilo.
Tesna obala
Tiberijskega jezera se bo razprostrla najprej v obsežno rimsko cesarstvo,
pozneje v srednjeveško Evropo in po odkritju Novega sveta v zaokroženo
zemeljsko oblo. Iz tega kafarnaumskega ribiškega ceha bodo nastale cerkvene
občine v Jeruzalemu, Antiohiji, Efezu, Korintu in drugod. Peter bo priveslal do
Rima ter od tam dajal navodila velikim ladjam in malim barčicam, razkropljenim
po vseh oceanih. Mreže iz konoplje bodo prepustili drugim, sami pa si bodo
spletli nove mreže iz nove, evangeljske snovi, stkane iz resnic, naukov in dogodkov,
ki so jih tri leta doživljali ob Učeniku. Spoznati bodo morali, da rib v te
mreže ne bodo spravili z mečem, s katerim je Peter mahal na Oljski gori, ne z
gromom, ki so ga klicali na samarijsko vas, ampak le z navdihom
binkoštnega praznika. Kot ribiči ljudi bodo oznanjali, da smo vsi ena družina,
od Boga ustvarjena in po Kristusu odrešena, da nekoč zaplavamo v polnost
troedine skrivnosti Očeta, Sina in Svetega Duha.
Ali bi vse to zmogli
brez njega, ki jih je izbral in jim napovedal?
Ni komentarjev:
Objavite komentar