LADJA JE BOLJ VARNA KOT ČOLNIČ
Postni
čas je namenjen temu, da se osrečimo, da se Bogu bolj predamo, da nas On lahko
varuje, blagoslavlja in ščiti. Post nas vabi naj se potrudimo povečati svojo
vero v Boga, iz vere in ljubezni, ki nam jo daje Bog, pomagati potrebnim,
narediti čim več dobrih del, del, ki nam odpirajo nebesa, srečo, veselje,
radostno življenje, zdravje...
Zgradili smo sami ali nekdo hišo. Velik
projekt, veliko dela, časa, truda je vzelo. Vera v Boga je tudi tako kot gradnja hiše. Nekateri ljudje imajo
zelo veliko vero, Boga dobro poznajo, ga čutijo, vidijo njegovo pomoč! Vedo, da
Sv. Duh deluje, ustvarja, ozdravlja, rešuje, osvobaja, osrečuje.... Znano jim
je, da jih Jezus v življenju posluša, za njih dela in sodeluje. To so večinoma
srečni ljudje. Nikogar v svojem življenju nisem srečal, ki bi bil veren,
iskreni! veren in povezan z Bogom in hkrati obupan, potrt, prestrašen, zloben,
žalosten… Poznam in vem za veliko ljudi, ki svoje hiše vere nikdar niso gradili
ali se zanjo trudili, tako živijo v barakah, kolibah ali pa kot klošarji na
ulici. Materiali za gradnjo vere so: molitev-odnos-pogovor z Bogom, iskreno
prejemanje Jezusovih čudežev - zakramentov, dobra dela do bližnjih, branje
Svetega Pisma in duhovnih knjig, ki mi pomagajo spoznati Boga.
Na spletu sem zasledil
prispevek o ruskem milijarderju Abramoviču. A mislite, da je posebej srečen
človek, ki ima vsega. Lani je natočil v Dubrovniku za milijon € goriva v svojo
jahto. Tisti, ki so okrog njega pravijo da je posebej zagrenjen in pogosto
žalosten. Človek hrepeni po nečem kar ga potem žalosti.
Zgradimo, naredimo,
oblikujmo si vero. Približajmo se Bogu. Pri gradnji se potrebuje material, ki povezuje, drži skupaj materiale,
nap. Cement, železo, mavec…! Tako naj bo Bog naša povezava, naša moč, sreča,
zmaga, veselje…
Neka
gospa je priznala, da je v kratkem obdobju hotela 2 krat narediti samomor.
Hotela je izginiti, se rešiti iz pekla praznine tega življenja. Pravi: nikogar
nisem čutila, da bi bil z menoj, da bi mi pomagal, da bi me varoval. Tako sama
sem bila, čeprav imam zelo veliko sorodnikov. Nato me je sodelavka povabila na
molitveno skupino. Tam so molili zame in Bog mi je takoj pomagal. Dal mi je
milost, razsodnost, da je življenje lepo, da nam ga resnično On podarja, da me
hoče voditi, da me ljubi. Gospa pravi: 100% bi se zopet hotela ubiti, če me
prijateljica ne bi povabila k Bogu, k molitvi, k rešitvi, med ljudi, ki molijo,
ki sprejemajo božje rešitve, pomoč, varstvo...
Berilo iz Stare zaveze poroča o potopu
in zavezi, ki jo je pravični Bog sklenil s preživelimi – zvesto Noetovo rodbino
in vsemi živimi bitji. Hoče povedati: Bog je pravičen in usmiljen, hoče nas
rešiti – ne vsakega posamič, ampak v skupnosti, na ladji. Pogosto primerjamo življenje
posameznika in skupnosti čolniču in ladji. Valovi življenja so razburkani,
čolnič le po čudežu ostane na površju, ladja pa valovom lahko kljubuje. Bog
hoče, da drug drugemu z molitvijo, žrtvijo in dobrim zgledom pomagamo do končne
rešitve, do srečnega prihoda v pristan.
V postnem času se "z
večjo vnemo posvečajmo molitvi in delom ljubezni do bližnjega" ter tako
napolnimo "baterije" svojega srca z lučjo Božje milosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar