Želim,
da dobro zmaguje?
»Tega je pa
hudič obsedel.« Je možno, da je človek tako slab in poln hudobije, da
deluje kot da ga je obsedel hudi duh? Ali naj verjamemo v hudega
duha? Svet dokazuje, da je veliko greha in slabosti in da so
poglavarji hudih duhov na delu. Obstajajo skupine, ki zagovarjajo delovanje
hudega duha in podpirajo hudobijo s poglavarjem hudega.
Ni dovolj
naštevati slabosti in gorja tega sveta. Jezus nam na kratko pove, da se je
potrebno izogibati hudemu in narediti vse, da bi to preprečili. Ko nam nekdo
nekaj slabega naredi, je v nas skušnjava, da bi se maščevali. Hudi duh v nas
govori in nas tiho nagovarja: »Ga bo že nekaj doletelo, bo že videl.» To
pomeni, da slabost, ki je bila nam narejena, »oplemenitimo« z maščevanjem. S
tem narejenega zla nismo rešili, ampak smo ugodili maščevanju. Velika nevarnost
je, da ob grehih sveta , ki jih doživljamo, naredimo še več slabega s svojimi
čustvenimi odzivi. Jezni smo, maščevalni, kritiziramo, obrekujemo. Podpiramo poglavarja
slabosti. Vse negativno in slabo v nas, ne rešuje pomanjkanja dobrega. Zelo
pomembno in nujno je, da smo odprti za Dobroto, to pomeni za Boga, ki je v vsem
dobrem in lepem.
Jezus nas vedno
vrača k temeljni drži, da so ljubezen, dobrota, odpuščanje zdravilo, ki
preprečuje slabosti in premaga poglavarje slabosti. Vsak dan je potrebno imeti
pred očmi drže in vzgibe, ki nas bodo vodili, da bo naša ljubezen in
dobrota premagovala slabosti.
Ostati in biti v objemu Božje
podobe. Ali
se zavedate in doživljate, da ste ustvarjeni po čudoviti Božji podobi?
Prikličimo si v spomin to dejstvo, da je Bog v nas: to pomeni, da smo dobra
bitja in poklicani, da obrodimo vedno sadove Božje dobrote, ki je v nas.
Vabi nas, da Božjo podobnost uresničujemo z načinom življenja. Dobrota in
ljubezen, ki nam jo je Bog dal, je dar, ki je vedno navzoč. Bog je
vsakemu izmed nas dal pečat svoje podobnosti, ki se izraža v mnogih darovih in
talentih, ki jih imamo. Nemogoče se nam zdi, da bi videli in prepoznali
Božje delovanje v ljudeh, ki so naredili veliko slabega. Potrebno se je vedno
znova ozaveščati in z Božjo ljubeznijo prepoznavati, da je Božja podoba
še vedno tudi v slabih ljudeh. V slabem dejanju ni navzoče dobro, a
človek je kljub temu še vedno Božji in ga Bog spremlja. V svojih človeških
slabostih se nekako trgamo iz rok Boga. Kdo ima pravico obsojati človeka, ki je
naredil slabo? Če obsojamo bližnjega, Božjo podobo v človeku še bolj zameglimo.
Postavljeni smo pred odločitev.
Zdi se, da Jezus deluje zelo nevljudno, ker se o svoji odločitvi ne pogovarja s
starši in domačimi. To je Njegova drža, ker se je odločil za to, kar je
več in pomembnejše. Tako naj bi naredili tudi mi: bolj naj bi poslušali Boga in
izpolnjevali voljo Boga Očeta. To je graditev Božjega v nas. Kristjani
smo v vsakem trenutku postavljeni pred odločitev, kaj bo v nas. V množici
drobnih, malih in velikih izzivov, ki jih daje svet, se je potrebno
odločiti in narediti nov korak v Svetišče dobrega in lepega. Več bo
odprtosti za dobroto in ljubezen, manj bo prostora za hudega duha.
Najslabše je, če
stojimo in gledamo, kako si poglavarji hudih duhov današnjega časa širijo
ozemlje in gradijo gradove slabosti. Jezus nas postavlja pred odločitev.
Pusti nas, da se odločimo. Postavlja pa nam vprašanje: »Ali nenehno
oblikujete in gradite Božjo dobroto in ljubezen v sebi in jo uresničujete?«
Benedikt Lavrih
Ni komentarjev:
Objavite komentar