nedelja, 10. junij 2018

10. nedelja med letom


Želim, da dobro zmaguje?

»Tega je pa hudič obsedel.«  Je možno, da je človek tako slab in poln hudobije, da deluje kot da  ga je obsedel hudi duh? Ali naj verjamemo v hudega duha?  Svet dokazuje, da je veliko greha in slabosti in da so poglavarji hudih duhov na delu. Obstajajo skupine, ki zagovarjajo delovanje hudega duha in podpirajo hudobijo s poglavarjem hudega.
Ni dovolj naštevati slabosti in gorja tega sveta. Jezus nam na kratko pove, da se je potrebno izogibati hudemu in narediti vse, da bi to preprečili. Ko nam nekdo nekaj slabega naredi, je v nas skušnjava, da bi se maščevali. Hudi duh v nas govori in  nas tiho nagovarja: »Ga bo že nekaj doletelo, bo že videl.» To pomeni, da slabost, ki je bila nam narejena, »oplemenitimo« z maščevanjem. S tem narejenega zla nismo rešili, ampak smo ugodili maščevanju. Velika nevarnost je, da ob grehih sveta , ki jih doživljamo, naredimo še več slabega s svojimi čustvenimi odzivi. Jezni smo, maščevalni, kritiziramo, obrekujemo. Podpiramo poglavarja slabosti. Vse negativno in slabo v nas, ne rešuje pomanjkanja dobrega. Zelo pomembno in nujno je, da smo odprti za Dobroto, to pomeni za Boga, ki je v vsem dobrem in lepem.
Jezus nas vedno vrača k temeljni drži, da so ljubezen, dobrota, odpuščanje zdravilo, ki preprečuje slabosti in premaga poglavarje slabosti. Vsak dan je potrebno imeti pred očmi drže in  vzgibe, ki nas bodo vodili, da bo naša ljubezen in dobrota premagovala slabosti. 

Ostati in biti v objemu Božje podobe. Ali se zavedate in doživljate, da ste ustvarjeni po čudoviti Božji podobi? Prikličimo si v spomin to dejstvo, da je Bog v nas: to pomeni, da smo dobra bitja in poklicani, da obrodimo vedno sadove Božje dobrote, ki je v nas.  Vabi nas, da Božjo podobnost uresničujemo z načinom življenja. Dobrota in ljubezen, ki nam jo je Bog dal, je dar, ki je vedno navzoč.  Bog je vsakemu izmed nas dal pečat svoje podobnosti, ki se izraža v mnogih darovih in talentih, ki jih imamo. Nemogoče se nam zdi, da bi videli in prepoznali  Božje delovanje v ljudeh, ki so naredili veliko slabega. Potrebno se je vedno znova ozaveščati in z Božjo ljubeznijo prepoznavati, da  je Božja podoba še vedno tudi v  slabih ljudeh. V slabem dejanju ni navzoče dobro, a človek je kljub temu še vedno Božji in ga Bog spremlja. V svojih človeških slabostih se nekako trgamo iz rok Boga. Kdo ima pravico obsojati človeka, ki je naredil slabo? Če obsojamo bližnjega, Božjo podobo v človeku še bolj zameglimo. 


Postavljeni smo pred odločitev. Zdi se, da Jezus deluje zelo nevljudno, ker se o svoji odločitvi ne pogovarja s starši in domačimi. To je Njegova drža, ker se je  odločil za to, kar je več in pomembnejše. Tako naj bi naredili tudi mi: bolj naj bi poslušali Boga in izpolnjevali voljo Boga Očeta. To je graditev Božjega v nas.  Kristjani smo v vsakem trenutku postavljeni pred odločitev, kaj bo v nas. V množici drobnih, malih in velikih izzivov, ki jih daje svet,  se je potrebno odločiti in narediti nov  korak v Svetišče dobrega in lepega. Več bo odprtosti za dobroto in ljubezen, manj bo prostora za hudega duha.
Najslabše je, če stojimo in gledamo, kako si poglavarji hudih duhov današnjega časa širijo ozemlje in gradijo gradove slabosti. Jezus nas postavlja pred  odločitev. Pusti nas, da se odločimo.  Postavlja pa nam vprašanje: »Ali  nenehno oblikujete in gradite Božjo dobroto in ljubezen v sebi in jo uresničujete?«
Benedikt Lavrih

Ni komentarjev:

Objavite komentar