Praznik zemeljskega rojstva
obhaja Cerkev samo pri treh osebah: pri Jezusu, Mariji in Janezu Krstniku, ker
je bilo rojstvo teh treh oseb res sveto,« piše Anton Strle v Letu svetnikov in
to obrazloži: »Jezusovo rojstvo je bilo sveto zaradi združenja božje narave s
človeško naravo v eni osebi, obenem zaradi deviškega spočetja v moči Svetega
Duha; Marijino zaradi njenega brezmadežnega spočetja, to se pravi zaradi tega,
ker je bila kot mati prihodnjega Odrešenika že v prvem trenutku svojega bivanja
obdarjena s posvečujočo milostjo in torej obvarovana izvirnega greha;
Krstnikovo zaradi tega, ker je bil izvirnega greha očiščen še pred rojstvom.«
Praznik Marijinega rojstva so
začeli obhajati v Jeruzalemu, kamor je apokrifni (t. i. od Cerkve nepriznani)
'Jakobov protoevangelij' ali 'prvotni evangelij' postavil spomine na Marijino
otroštvo. Ta spis, katerega najstarejše prvine segajo v začetek 2. stoletja,
pravi, da je bila hiša Marijinih staršev Joahima in Ane v jeruzalemski mestni
četrti, kjer se pri Ovčjih vratih nahaja vodnjak z imenom 'Probatika' in je
prav blizu kopeli Bethezda, kjer je, kot vemo iz Janezovega evangelija, Jezus
ozdravil moža, ki je bil bolan osemintrideset let. Prvi kristjani so oboje,
Probatiko in Bethezdo, istovetili. V bližini zdaj stoji cerkev sv. Ane, ki ji
pravijo tudi cerkev Marijinega rojstva. Prva cerkev je bila sezidana med letoma
422 in 438, sedanja je iz križarskih časov, grajena v romanskem slogu. V tej
cerkvi je bila procesija na praznik Marijinega rojstva, ki so ga v Jeruzalemu
od vsega začetka obhajali na današnji dan.
Ta datum je sprejela tudi zahodna
Cerkev. Praznik Marijinega rojstva je prešel v rimsko bogoslužje v drugi
polovici 7. stoletja. Pod papežem Sergijem so med letoma 687 in 701 začeli ta
praznik obhajati s slovesno procesijo kot tri druge Marijine praznike:
očiščevanje ali svečnico (2. februarja), oznanjenje (25. marca) in vnebovzetje
(15. avgusta). V Nemčiji je današnji praznik uvedel že pred letom 735 sv.
Bonifacij in sinoda v Salzburgu je določila, naj se praznik Marijinega rojstva
obhaja slovesno. To je veljalo tudi za Slovence, ki so bili v območju salzburške
škofije. Že iz tistih časov sta slovenski imeni 'veliki' in 'mali šmaren' za
praznika Marijinega vnebovzetja in Marijinega rojstva. Med tema dvema
praznikoma še danes naše verno ljudstvo rado hodi na božja pota v Marijina
svetišča. Drugo ljudsko ime za ta praznika je 'velika' in 'mala maša', zato
tednom med njima pravimo tudi 'medmašni čas'.
Praznik Marijinega rojstva je praznik veselja: na svet prihaja
tista, ki naj postane Odrešenikova in naša mati. Marijino rojstvo je prvo vidno
dejanje drame odrešenja. Vsebino tega praznika povzema odpev k Zaharijevemu
hvalospevu v bogoslužni molitvi hvalnic: »Tvoje rojstvo, božja mati in Devica,
je razveselilo vesoljni svet; kajti iz tebe je izšlo sonce pravice, Kristus,
naš Bog, ki je odpravil prekletstvo in dal blagoslov, uničil smrt in nam
podaril večno življenje.«
Danes
obhajajo svoj godovni praznik številne žene in dekleta, ki so bile pri krstu
postavljene pod Marijino varstvo.
x
Ni komentarjev:
Objavite komentar