ČE SMO ZVESTI, SE NAM NI TREBA BATI
Nekdaj
so po številnih slovenskih kmečkih domovih imeli sliko Božjega očesa (v
trikotniku, ki je simbol Svete Trojice) in ob tej sliki so matere učile čisto
majhne otroke: "Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme!" To
ni oko policaja ali strogega sodnika, ampak prej oko dobrega očeta, ki me vedno
spremlja in mu je hudo, če po svoji krivdi zaidem v nesrečo. In v nesrečo
zaidem, čim se od njega oddaljim, brž ko ne upoštevam ljubeznivih določb
njegovih zapovedi, ki jih je Jezus povzel v eno samo zapoved ljubezni do Boga
in do bližnjega.

Potem smo slišali Jezusove besede:
"Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti."
Dvatisočletna zgodovina krščanstva je hkrati dvatisočletna zgodovina mučencev –
doslednih Jezusovih učencev, ki so radi žrtvovali svoje življenje, da so
ohranili nedotaknjeno zvestobo svojemu Gospodu. Vsaka bolečina, ki jo sprejmemo
iz ljubezni do Boga in se uresničuje v medsebojni človeški ljubezni, se
spremeni v biser. "Ne bojte se
torej!" pravi Jezus v tretje. Česa naj se ne bojimo? Predvsem naj se ne
bojimo priznati Njega pred ljudmi. Naj se ne bojimo pokazati, da smo njegovi
učenci. Vendar Jezus ne misli toliko na slovesne izjave in priseganja, da smo
verni, misli predvsem, da ga ne zatajimo s svojim življenjem. Pravo merilo
zvestobe so dejanja in ne besede, pa naj bodo še tako sladke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar