Mt
11,25–30
JEZUS: "UČITE SE OD MENE"
»Slavim
te, Oče.« … Jezus, ki so ga odklonili, je kljub vsemu zaznal Očetovo
navzočnost. Ta se ne neha razodevati in nadaljuje s svojim delom
odrešenja. Govori nam o Očetu, o njem, ki je Gospod neba in zemlje, ki
gospoduje vesolju, ki pa vendar ne ravna kot »gospodar«. Zato je Oče tisti, ki
se sklanja nad majhne in se veseli majhnih stvari, ljubi nevednega, brani uboge
in stiskane, sliši krik trpljenja. In kot se ti »mali« ozrejo vanj, se jim
razodene. Jezus se zaveda, da se to dogaja v njegovih učencih, v tistih, ki jih
je on povišal kot člane kraljestva. Njegovo veselje in njegova hvalnica
izvirata iz ugotovitve o
delovanju Boga, ki ga on imenuje »Aba«: »Da, Oče,
kajti tako ti je bilo všeč.«
Naše
besede niso sposobne zajeti globine misli. Naš odlomek hoče izraziti način
Očetovega delovanja, ki je zastonjsko, prednostno in izhaja iz njegove
neodvisne volje. Apostol Pavel to pove z besedami: »Uničil bom modrost modrih,
razumnost razumnih bom zavrgel … Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta
noro, da bi osramotil modre …« Razvneti od svoje modrosti si domišljajo, da
vedo vse, medtem ko se Bog razodeva preprostim. Kako pa se to razodevanje
dogaja? Po Jezusu. In ta se v odlomku pokaže kot poosebljena modrost. Oče se
razodeva po njem in Jezus v sebi uresničuje, kar je Stara zaveza govorila o
modrosti. On razsvetljuje preproste. Kakor je rečeno v Sirahovi knjigi, je on
tisti, ki vabi ljudi, naj vzamejo nase njegov jarem in njegovo breme, to je njegove
nauke, da bi našli počitek. Vendar »jarem in breme« sta prijetna in lahka, če
živimo kot sinovi, kakor je živel Sin; v krotkosti in ponižnosti.
Jezus tudi pravi: »Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen.« Sam je v svojem obnašanju postal majhen med malimi, krotak in ubog, ponižen in preprost. Postavil se je poleg malih, ki jih doživlja kot svojo družino. Hoditi namerava tako, da bo še naprej živel iz vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.
Ni komentarjev:
Objavite komentar