praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi

 Evharistija – sv. maša – SVETO REŠNJE TELO je dar Jezusove darovane, križane ljubezni. Kaj mi daje Bog? V beli drobni hostiji, ki jo zaužijem mi daje sam sebe. Če ga tako sprejmem v veri mi daje svojo božansko moč za življenje. V svetem obhajilu pod podobo kruha mi Bog podarja notranje ozdravljenje in bogastvo svoje neizmerne ljubezni.

Jezusovo prebodeno srce je zate, iz ljubezni popolnoma izkrvavelo. Jezus je s trpljenjem odkupil vso našo krivdo, ves greh, hudobijo in odpad od Boga. Samo v Njem smo rešeni. Samo z Jezusom nam Satan ne more blizu in ne more nam škodovati. Poglejte, tisto malo belo, tisti posvečeni kruhek je najučinkovitejši in najmočnejši strup za hudega duha. Sveta hostija ga odžene, ga uniči in očisti vso njegovo delovanje in umazanijo!

Jezus je naš zaščitni znak in najmočnejši osvoboditelj in rešitelj. S  svojo smrtjo in vstajenjem nas je odrešil. Posebej vsakemu, ki se mu odpre, naklanja svoje sadove odrešenja. Odpri pest in nastavi roko rečemo včasih, ko hočemo nekomu nekaj dati. Tako nas tudi Jezus vabi in kliče odpri se za vsa moja delovanja, rešitve, darila, radosti… Nauži se me, napolni se z Menoj.

Jezus je evharistično daritev postavil za to, da bi s tem daritev na križu lahko trajala skozi vse čase, dokler nas ne sprejme v svojo slavo.
Z vstajenjem od mrtvih med žive nam Jezus odpira nebesa. Z njegovo pomočjo in pri Njem je za nas že nebeško. Nebesa se lahko že živijo z njim.

Ozdravljen narkoman iz komune Cenacolo je pričeval: Z drogo sem hotel doživljati nebesa, ko sem se zastrupljal in si niti približno nisem predstavljal, da bom resnično nebeško doživljal v zdravljenju z Bogom-Jezusom. Samo z Jezusovo močjo – Sv. Duhom – sv. evharistijo je možno ozdraveti od odvisnosti od droge, tega satanskega strupa, ki te vsrka vase.
Če nas Jezusova ljubezen in delovanje ne more prepričati, da bi prav cenili sv. mašo, potem nas nič ne bo prepričalo. Če božja ljubezen ne more prebuditi naše ljubezni, potem nam nič ne more pomagati. Potem si popolnoma otopel v svoji sebičnosti!

To, kar se na oltarju dogaja pri sv. mašni daritvi, je velika skrivnost, to je nekaj izrednega. V našem življenju ni ničesar podobnega s čem bi lahko primerjali JEZUSA pod podobo kruha v tem Najsvetejšem zakramentu.
Bog je tukaj navzoč. Jezus je z nami in živ je. Zelo je živ. On je bolj živ kot smo mi živi. Tukaj je in dejaven je. V nas dela, rešuje, čisti, varuje…  Ali ste mogoče opazovali človeka, ki veliko preklinja Boga, koliko nesreč se mu dogaja. Vse kar je možno se mu pripeti. Ali smo kdaj opazovali ljubezen, srečo, mir vernega človeka, ki veliko moli…

Neveren človek opazuje pri maši samo tisto kar se vidi in sliši z zunanjimi čutili: govorjenje, petje, poklekovanje, vstajanje, kretnje, dviganje nečesa belega…Veren pa tudi vidi vse to ampak doživlja bistveno k čemer nas zunanje samo vodi. To naše zunanje nas vodi k živemu Bogu s katerim se lahko močno srečamo pri sv. maši.
Ker si me videl zdaj veruješ, blagor tistim, ki niso videli in verujejo, ti so posebej blagoslovljeni! 
V evharistični daritvi z Jezusom slavimo Očeta-Stvarnika vesolja. Biti moramo osvobojeni, da ga lahko slavimo. Da ga s srcem pozdravimo, s petjem, molitvijo, mahanjem, pozdravljanjem… dokler tega ne zmoreš ne veruješ, Boga ne vidiš. Nekomu, ki ga ne vidiš ne govoriš in mu ne vzklikaš in ne mahaš. Spoznaj Ga, najdi Ga in sprejmi Njegove darove.
Bistvo evharistije in krščanstva je prav v slavljenju Očeta po Sinu v SV. DUHU!