31. nedelja med letom

ŽIVLJENJE, KI NAM GA ČUDEŽNO PODARJA STVARNIK, ŽIVI BOG ostaja tudi v minevanju čudežno. Čudežno, Stvarnikovo, božje ostaja tudi, ko nas doleti smrt!

Človek, ukini, prepovej smrt, če moreš? Poskušaj v tem minljivem svetu živeti, ne da bi se staral in umrl! Poskusi živeti večno!! Ne gre! Zakaj ne gre? Samo zato, ker nismo mi izvor, stvarniki, snovalci, krmarji… življenja, ampak je Bog. Življenje ima samo Bog! In On ga nam daje in On ga vodi in oblikuje in spreminja iz ene v drugo obliko…

Zakaj bi si domišljali, že po logiki tako zgrešeno in zmotno, da po smrti ničesar ni, če pa še nikoli nismo bili v smrti. Če pred svojim spočetjem in rojstvom nismo imeli prav nobenega pojma, niti slutnje, da bomo živeli… pa glej kakšen svet se nam je odprl! Kakšno življenje v vsej pisanosti, raznolikosti vsega!

Ljudje ne moremo vedeti o življenju po smrti ničesar, ker nismo Bog. Življenje, smrt in posmrtnost sta Njegova. To je njegovo delo in je zelo uspešno, prečudovito, čudežno, neverjetno…   Bog nas ustvarja in Bog žari sonce, da sije in nas greje. Bog daje da dežuje, da lahko vse raste… On deluje, da se celice razmnožujejo, da vse nastaja. Bog daje, da se vrti naš planet zemlja… In v vsem tem je 100% zanesljiv!

Človek pa zelo pogosto izostane v svojem delu, v svojih dolžnostih. Koliko krat smo že bili razočarani, ker zadolženi ljudje niso naredili tistega kar bi morali? Človek zelo pogosto obupa, obnemore! Zakaj? Zato ker je človek. Ker ni Bog. Vse kar je potrebno, zmore samo z božjo pomočjo in tudi dojemati življenje po smrti, se zavedati, da resnično imamo večno dušo, da nas po smrti čaka šele pravo, realno, čisto doživeto življenje, zmore samo takrat, če se obrne na Boga, če se v iskreni molitvi združuje z Njim in Ga dobro posluša v duši in srcu. Če svoja hrepenenja izraža Bogu, ki jih usliši.

Samo živi Bog Jezus je življenje in vstajenje. Samo Jezus je zmagal nad zlom in smrtjo in nihče drug! Samo Jezus božji Sin, dela čudeže in nihče drug. Samo Jezus Odrešenik je vstal od mrtvih in nihče drug! Samo Jezus lahko napolnjuje človekovo srce z darujočo se ljubeznijo in nihče drug. Doživeli smo zverinstvo komunizma, ki je imel za svojo osnovo, odstraniti Boga iz družbe in rezultat tega je 600 množičnih grobišč samo v naši mali Sloveniji, to je več kot pol milijona v večini popolnoma nedolžno umorjenih ljudi.

Če nas zanima življenje po tem našem kratkem, zemeljskem življenju- po smrti in če nas zanima večnost, moramo spraševati o tem Osebo, ki ve, ki ima življenje, ki je Vodnik brezmejnega vesolja, vidnih in nevidnih stvari… - Boga, ne pa bednega človeka, ki še sam za sebe ne ve. Ravno smo lahko prebrali o slavnem vedeževalcu Dannyu, ki je kot zvezda, ljudem tako prepričljivo napovedoval prihodnost, sam pa totalno nič vedel in do konca zavozil svoje življenje. Naše življenje mineva. Čas nas nese naprej. In ravno v tej minljivosti, ki bi jo marsikdo rad ustavil ali pa vsaj zavrl, imamo Kristjani konkreten dokaz, da nas Bog resnično ljubi, tako kot nam je Jezus ne samo povedal, ampak s svojim vstajenjem od mrtvih tudi dokazal, da nas Stvarnik, ki je ljubeči Oče, jemlje k sebi. Kristjani to izrazimo, da smo popotniki ali romarji na poti v večno življenje, na cilj, domov k Očetu. Duša, ki je naše bistvo, bo usmerjana v to, kar so naša hrepenenja, želje… Če svojo dušo izročamo in predajamo Bogu, potem bo večno v božji, nebeški ljubezni. Če Boga ljubezni ne želimo in preklinjamo in poslušamo neverne kako razlagajo o življenju, da ni nič. Da smo nastali iz niča in da tudi gremo v nič, potem bomo tudi odšli v nič, v osamljenost, samoto, puščavo, v zapuščenost odnosov in ljubezni… Mnogi ljudje sebe in druge pošiljajo k Hudiču. Zelo je zanimivo, da to delajo največ krat neverni. Takšna duša je že sedaj utirjena, bi rekli zagnana ali potisnjena v stanje večnega sovraštva, hudobije, zbadanja… kjer se to zlo nikoli ne konča.