3. velikonočna nedelja

Apd 2, 14. 22-28; 1 Pt 1, 17-21; Lk 24, 13-35

1. Gospodovo vstajenje je temelj krščanskega verovanja in upanja. Na njem stoji vse: če ni vstajenja, je prazno naše oznanilo, prazna vaša vera, trdi Pavel. Središčni pomen in daljnosežnost vstajenja so nehote, pa izvrstno poudarili Gospodovi nasprotniki, ki zahtevajo stražo pri grobu: Ko je bil še živ, je ta zapeljivec rekel: po treh dneh bom vstal. Naj se grob zastraži, da ne pridejo učenci, ga ukradejo in razglase: od mrtvih je vstal. Zadnja prevara bi bila hujša od prve. Več kot dobro vedo: če je res vstal, to dokončno potrjuje vse njegove besede, vsa dejanja, vse njegovo poslanstvo. To je zmaga, on je Odrešenik! Vse poslanstvo njegovega učenca povzema kratka smernica: biti priča vstajenja, izpričevati vero v Gospodovo vstajenje in upanje v lastno vstajenje in življenje.

2. V berilih se danes zvrste tri besedila, ki govore o temeljih krščanske vere: - na binkoštni praznik Peter poudarja: Jezusa, ki ste ga vi pribili na križ, je Bog rešil bolečin smrti in ga obudil od mrtvih in se pri tem sklicuje na besede Davida, nesporne avtoritete za slehernega Juda;
- v pismu, ki je nekaka okrožnica kristjanom petih pokrajin v Mali Aziji, Peter spet poudarja, da smo vsi odkupljeni z dragoceno krvjo Kristusa in da je prav vera v vstalega Gospoda obenem tudi naše upanje za neminljivo prihodnost.

3. Evangelij, ki ga tokrat lahko opredelimo kot zbir bogoslužja Besede in evharistije, je najbolj neposreden, razlago in pot do vstajenjske vere dobimo iz prve roke, spregovori nam Gospod sam, kot učencema na poti. Poglejmo: 

- učenca, ki sta se pogovarjala in se spraševala, sta podoba razočaranca, ki tipa, pa ne najde oprimka, Luka pa opozarja na rešitev: Jezus je šel z njima;
- Gospoda imata sicer v lepem spominu, bil je mogočen v besedi in dejanju, vse pa se je končalo s polomom, ki ga greni še domišljija žensk o vstajenju;
- Gospodova razlaga prerokov začne odpirati spoznanje, da pot odrešenja vključuje trpljenje in vstajenje, predvsem odpira srce, ki je gorelo, ko jima je govoril in odpiral Pisma;
- slednjič sta ga le prepoznala, po besedi in po lomljenju kruha, in to spoznanje ni odrešujoče le zanju, ampak ga morata posredovati še drugim, ki jih prav tako tarejo dvomi: vrnila sta se v Jeruzalem in pripovedovala.

4. Kakšno bogastvo, kakšen dar, nositi v sebi trdno vero v Gospoda, ki je vstajenje in življenje! Tisti, ki jim je dan, ne morejo, da ne bi govorili, saj so še posebej omahljivemu ali razočaranemu lahko močna opora na nelahki poti vere. Za neprecenljiv dar se danes zahvalimo in še druge obogatimo z njim.