POVABLJENI NA SVATBO (Mt 22,1–14)
Pripovedovalca prilike, ki
smo jo srečali v današnjem evangeliju, ne zanima ne pripravljanje gostije, ne
njen potek in ne, kaj je ta človek čutil do gostov, ki so zamenjali povabljene.
Bistvo pripovedi je poudariti, da so povabljeni na svatbo odklonili povabilo
ter da se je gostitelj razjezil in jih izključil. S tem je naredil prostor
drugim. Če to situacijo postavimo v Jezusovo okolje, ima predmet svojo
primerjavo v stalnem spopadu med Jezusom, ki oznanja kraljestvo, in njegovimi
nasprotniki: judovskimi voditelji, ki v svoje odklanjanje vpletajo večino
judovskega ljudstva. Nenazadnje se tudi podoba gostije dobro vključuje v to
okolje.
Že v prvem stavku
evangelist Matej poroča, kaj je naredil Jezus: Jezus jim je spet spregovoril v
prilikah. In če je Jezus tisti, ki govori, potem so naslovniki veliki
duhovniki, starešine ljudstva in farizeji. Neposredno so vpleteni tudi učenci.
Namen pa je: pripraviti skupnost, ki že čuti, da sta ji bila dana Gospodov
vinograd in kraljestvo, da se doživlja kot del povabljenih na svatbo, na kateri
ne sodelujejo tisti, ki so bili povabljeni prvi. Razmišljanje se torej vrti
okoli vprašanja, zakaj je večina Izraela to odklonila, in potem okoli položaja
tistih, ki so zamenjali prvopovabljene, to pa so poslušalci in bralci – se pravi:
učenci.
V odlomku je možno
zaslediti tudi močne in pomenljive besede: niso hoteli priti. Gre torej za
hoteno, premišljeno, dobro preračunano odklonitev. Ko so bili v drugo in
dokončno neodložljivo povabljeni, se niso zmenili. Nočejo vstopiti v svatovsko dvorano,
ženina ne priznavajo kot Mesija, ne priznajo, da to povabilo pripravlja na
sodelovanje pri gostiji, ki se bo nekega dne uresničila v nebeškem
kraljestvu.
V svatovsko dvorano nato pridejo drugi, dvorana se napolni in v njej so dobri in hudobni, kar pomeni: v Cerkvi ni vse sveto, v njej so tudi danes dobri in hudobni. Vendar tisti dan, ko bo Kralj dokončno prišel, bo popolno očiščenje. Hudobni bodo odstranjeni za večno. Čas pričakovanja tega trenutka je čas, v katerem se že obhaja mesijanska svatba, pa tudi čas priprave na večno svatbo; ponuja nam priložnost za pripravo svatovskega oblačila.
V svatovsko dvorano nato pridejo drugi, dvorana se napolni in v njej so dobri in hudobni, kar pomeni: v Cerkvi ni vse sveto, v njej so tudi danes dobri in hudobni. Vendar tisti dan, ko bo Kralj dokončno prišel, bo popolno očiščenje. Hudobni bodo odstranjeni za večno. Čas pričakovanja tega trenutka je čas, v katerem se že obhaja mesijanska svatba, pa tudi čas priprave na večno svatbo; ponuja nam priložnost za pripravo svatovskega oblačila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar