Nedelja Jezusovega krsta

Praznik Jezusovega krsta je povezan s praznikom Gospodovega razglašenja, ki je 6. januarja, saj je Bog med krstom v Jordanu izpričal, da je Jezus njegov ljubljeni Sin. 
Evangelist Matej Jezusov krst v reki Jordan opisuje kot eno od Božjih razodetij: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje« (prim. Mt 3,17). Krst v Jezusovem življenju predstavlja prelomnico, ki ločuje njegovo zasebno in skrito življenje od javnega delovanja. Pred krstom je Jezus živel neopazno, o čemer pričajo tudi skopi svetopisemski zapisi. Po krstu pa je začel javno delovati: poklical je prve apostole, oznanjal svoj nauk, delal čudeže in ozdravljal bolne, o čemer poročajo evangeljska besedila.
Misijonar na Novi Gvineji Albert Hoffman je povedal, kaj je doživel pri nekem krstu. Dolgo časa so odrasle Papuance pripravljali na krst. Na večer pred nedeljo, predno bi morali biti krščeni, pa so zakurili velik kres. Vsak kandidat za krst je v naročju prinesel predmete, ki so jih uporabljali pri češčenju poganskih malikov: kipe, predmete za čaranje, amulete … Pristopali so h grmadi in v ogenj metali predmete svojega prejšnjega življenja. Vsem malikom in hudobnemu duhu se vsi kristjani pri krstu odpovemo. Misijonar je povedal, da je nekoč opazoval mlado žensko, ki se je bližala ognju s polnim naročjem kipov in amuletov. Ustavila se je in se zazrla v ogenj. Že se je obrnila, da bi odšla. Tedaj se je v njej vzbudila močna misel, kakor je potem povedala: »Če odidem z amuleti, ne bom mogla pripadati Jezusu!« Obrnila se je in s hitrimi koraki prišla k ognju, vse vrgla vanj in se nezavestna zrušila na tla. V njej je zmagala Božja milost. (W. Busch, Jezus naša usoda, 1994)
 
Sveti krst – spreobrnitev sv. Genezija. Cesar Dioklecijan, ki je tako kruto preganjal kristjane, se je nekega dne hotel ponorčevati iz svetega krsta z igro. Igralec Genezij, ki je ležal na postelji, se je moral hliniti, da je bolan in da si močno želi, da bi prejel krst. Potem sta prišla dva igralca, eden je igral duhovnika, drugi pa je bil njegov pomočnik. Igralec, ki je igral duhovnika, se je približal Geneziju in ga vprašal: »Sin moj, zakaj si me klical?« V tem trenutku pa je imel Genezij videnje, kakor je sam potem povedal: opazil je veliko roko, ki je držala list, popisan s črnilom. Genezij je bral in spoznal, da so na listu popisani njegovi grehi. Ko je ta roka pomočila list v krstno vodo in ga potegnila ven, pa je bil čisto bel, na njem ni bilo niti ene črke. Genezij je razumel, da po krstu njegovih grehov ne bo več. Po tem videnju je postal čisto drug človek. Na vsa vprašanja je v igri odgovarjal tako kot človek, ki si iskreno želi biti krščen.
Ko je bila igra končana, je čez nekaj časa Genezij v resnici prejel sveti krst v belem oblačilu. Pred nikomer ni skrival, da je kristjan. Vojaki so ga prijeli in odvedli pred cesarja Dioklecijana. Tam je imel Genezij krasen govor, kjer je zagovarjal krščanski krst. Cesar ga je zato obsodil na smrt. Bil je mučen in usmrčen z mečem 25. avgusta, zato je na ta dan njegov god. Sv. Genezij je zavetnik igralcev. (Zbirka primjera, 1960;
https://www.nedjelja.ba/hr/ljudi-zivot-obicaji/sedam-svetaca-i-cudnih-zastitnika-koje-vjerojatno-ne-znate)