BINKOŠTI – PRAZNIK SVETEGA DUHA
Sveti Duh – dar svèta je žena dobila v stiski. Med hudim preganjanjem katoličanov, zvestih papežu, se je med francosko revolucijo proslavil duhovnik Fouret. Hodil je okrog ponoči v kmečki obleki in delil svete zakramente. To so izvedeli tudi revolucionarji in ga skušali na vse načine dobiti v roke.
Neko noč je pri nekem posestniku pravkar opravil sveto mašo in obhajal vernike. Tedaj je nekdo sporočil, da se bližajo orožniki. Vse je zajel preplah in so se hitro razkropili, domači pa so se pripravljali na delo, ker se je bilo že zdanilo. Ko so vstopili orožniki, je stal duhovnik pri vratih, preoblečen kot hlapec, kot da čaka, kam ga bo gospodinja poslala na delo.
Sledil je kratek pozdrav in nekaj vljudnostnih besed. Gospodarjeva žena se je brž znašla, pozdravila je, se obrnila k »hlapcu« in ukazala: »Kaj pa čakaš tukaj? Brž na njivo! Gospodom bom prinesla kaj dobrega, da si poplaknejo grlo. Prosim, usedite se!« Duhovnik je dobro razumel gospodinjo, možje postave pa se ponujeni malici niso odrekli. Seveda so nato opravili hišno preiskavo, a duhovnika niso našli. Ko so odšli, se je pojavil »hlapec«. Gospodinja se mu je opravičevala, da je tako ravnala. On pa jo je pohvalil in dejal: »Hvala Svetemu Duhu, ki vas je navdihnil s tako posrečeno besedo!« (A. Čadež, Iz življenja, 1963)
Sveti
Duh – uspeh devetdnevnice v čast Svetemu Duhu. Leta 1939 je v časopisu Nedelja pisala mati, da ji eden od
njenih sinov povzroča velike skrbi s svojo lahkomiselnostjo in lenobo. »Sprva
kaže vnemo za kakšen poklic, a se kmalu naveliča. Opustil je vsako resno delo
in se vdal pogubnemu brezdelju. Vsak opomin in vsaka prošnja je zaman, ali
kakor pravijo bob ob steno.«
Zaskrbljena mati je veliko jokala in molila, a se ji je zdelo, da so jo tudi Božji priprošnjiki v tem primeru zapustili. Po Božji previdnosti ji pride v roke drobna knjižica z naslovom Devetdnevnica v čast Svetemu Duhu. Gospa z velikim zaupanjem začne po njej moliti. In glej! Devetdnevnica še ni bila končana, ko se je ta sin odločil za nov poklic brez materinega prigovarjanja. Od tedaj je bil kot spremenjen. (A. Čadež, Iz življenja, 1963)
Sveti
Duh lahko govori človeku, ki je povezan z Bogom. To se je zgodilo 4. avgusta
2021 v Čenstohovi na Poljskem, kamor smo šli trije duhovniki z Dolenjske na
božjo pot. Predno smo odšli domov, smo obiskovali trgovine cerkvenih oblačil.
Ko je v neki trgovini eden kupil mašni plašč, nas je prijazna trgovka povabila
na kavo. Na dvorišču je bila kakor za goste postavljena miza in celo torta na
njej. Ko tako sedimo in pijemo kavo, me ta trgovka pogleda in mi reče: »Vi pa
pišete zgodovinske knjige, tri ste že napisali.« Vsi smo ostrmeli. Vprašal sem
jo: »Kako pa Vi to veste«? In ona: »Vem, Sveti Duh mi govori, Sveti Duh mi
govori.« Povedala je, da živi kot redovnica in veliko moli. Prvič v življenju
smo jo mi videli in ona nas. Oba duhovnika, Franc Vidmar in Andrej Golčnik, sta
bila temu priča. (Janez Kebe)
Sveti Duh – dar svèta je žena dobila v stiski. Med hudim preganjanjem katoličanov, zvestih papežu, se je med francosko revolucijo proslavil duhovnik Fouret. Hodil je okrog ponoči v kmečki obleki in delil svete zakramente. To so izvedeli tudi revolucionarji in ga skušali na vse načine dobiti v roke.
Neko noč je pri nekem posestniku pravkar opravil sveto mašo in obhajal vernike. Tedaj je nekdo sporočil, da se bližajo orožniki. Vse je zajel preplah in so se hitro razkropili, domači pa so se pripravljali na delo, ker se je bilo že zdanilo. Ko so vstopili orožniki, je stal duhovnik pri vratih, preoblečen kot hlapec, kot da čaka, kam ga bo gospodinja poslala na delo.
Sledil je kratek pozdrav in nekaj vljudnostnih besed. Gospodarjeva žena se je brž znašla, pozdravila je, se obrnila k »hlapcu« in ukazala: »Kaj pa čakaš tukaj? Brž na njivo! Gospodom bom prinesla kaj dobrega, da si poplaknejo grlo. Prosim, usedite se!« Duhovnik je dobro razumel gospodinjo, možje postave pa se ponujeni malici niso odrekli. Seveda so nato opravili hišno preiskavo, a duhovnika niso našli. Ko so odšli, se je pojavil »hlapec«. Gospodinja se mu je opravičevala, da je tako ravnala. On pa jo je pohvalil in dejal: »Hvala Svetemu Duhu, ki vas je navdihnil s tako posrečeno besedo!« (A. Čadež, Iz življenja, 1963)
Zaskrbljena mati je veliko jokala in molila, a se ji je zdelo, da so jo tudi Božji priprošnjiki v tem primeru zapustili. Po Božji previdnosti ji pride v roke drobna knjižica z naslovom Devetdnevnica v čast Svetemu Duhu. Gospa z velikim zaupanjem začne po njej moliti. In glej! Devetdnevnica še ni bila končana, ko se je ta sin odločil za nov poklic brez materinega prigovarjanja. Od tedaj je bil kot spremenjen. (A. Čadež, Iz življenja, 1963)
Ni komentarjev:
Objavite komentar