1. Ljubezen ima oči.
Simon Peter in Andrej, doslej učenca Janeza Krstnika, se napotita za Jezusom.
Rada bi vedela, kje stanuje. Jezus pa, preden ju povabi "Pridita in
poglejta", sam nanju pogleda: "Jezus pa se obrne in ju vidi, da
gresta za njim . . ."
Ta Jezusova gesta nam razodeva nekaj, kar je navzoče v skrivnosti vsake ljubezni: namreč to, da ima oči in da je pozorna. Judovski religijski filozof Martin Buber razlaga to resnico z naslednjo zgodbo o pijancu.
Rabi Moše Lob pripoveduje: Kaj pomeni ljubiti, sem se naučil od nekega pijanca. Sedel je v druščini za mizo. Dolgo je molčal. Ko pa se ga je vino malce prijelo, je pobaral soseda: "Povej mi, ali me imaš rad ali ne?" Sosed odvrne: "Prav rad te imam."
Na to pa pijanec: "Praviš, da me imaš rad, pa vendar ne veš, česa pogrešam. Če bi me imel zares rad, bi vedel, kaj potrebujem." Sosed je ob tem očitku ostal brez odgovora in tudi pijanec se je spet pogreznil v svoj molk.
Jaz pa sem dejal: "Ljubiti človeka pomeni spoznati njegovo potrebo in zares pristopiti k njemu."
Jezusov pogled na Simona Petra in Andreja ni pomenil le vljudnostno vsakdanjega vprašanja, marveč mnogo več. Po tem, ko sta živela z Janezom Krstnikom, Jezusovim predhodnikom, sta se podala na pot za Njim, ki ga je Janez pokazal kot "Jagnje božje", kot Odrešenika. In Jezus je to njuno iskanje videl in sprejel.
Ta Jezusova gesta nam razodeva nekaj, kar je navzoče v skrivnosti vsake ljubezni: namreč to, da ima oči in da je pozorna. Judovski religijski filozof Martin Buber razlaga to resnico z naslednjo zgodbo o pijancu.
Rabi Moše Lob pripoveduje: Kaj pomeni ljubiti, sem se naučil od nekega pijanca. Sedel je v druščini za mizo. Dolgo je molčal. Ko pa se ga je vino malce prijelo, je pobaral soseda: "Povej mi, ali me imaš rad ali ne?" Sosed odvrne: "Prav rad te imam."
Na to pa pijanec: "Praviš, da me imaš rad, pa vendar ne veš, česa pogrešam. Če bi me imel zares rad, bi vedel, kaj potrebujem." Sosed je ob tem očitku ostal brez odgovora in tudi pijanec se je spet pogreznil v svoj molk.
Jaz pa sem dejal: "Ljubiti človeka pomeni spoznati njegovo potrebo in zares pristopiti k njemu."
Jezusov pogled na Simona Petra in Andreja ni pomenil le vljudnostno vsakdanjega vprašanja, marveč mnogo več. Po tem, ko sta živela z Janezom Krstnikom, Jezusovim predhodnikom, sta se podala na pot za Njim, ki ga je Janez pokazal kot "Jagnje božje", kot Odrešenika. In Jezus je to njuno iskanje videl in sprejel.
2. "Kaj iščeta?"
Jezusovo vprašanje Simonu Petru in Andreju lahko vzamemo, kot da je namenjeno vsakemu izmed nas: Kaj iščeš?
H kakšnemu cilju si se usmeril? Če si prizadevaš za temeljito izobrazbo, za ekonomsko gotovost, za zdravje itd., je vse to dobro in prav. Toda, v čem vidiš zadnjo in najvišjo osmislitev svojega življenja?
Kaj iščeš v globini svojega srca? V čem vidiš zadovoljitev svojih skritih želja? Do kod sega tvoje iskanje in razpon tvojega življenja?
Kratek, preprost, toda zelo zanimiv je bil odgovor učencev, ki sta ga izrekla z vprašanjem: "Rabi, kje stanuješ?" Učenca sta iskala nov dom; nekoga, s katerim bi prebivala v domačnosti. Iskala sta učitelja, ki bi ju sprejel, s katerim bi lahko delila svoje življenje.
3. "Šla sta in videla, kje stanuje, in sta tisti
dan ostala pri njem." Krščanstvo
pomeni življenjsko skupnost s Kristusom. Kdor želi spoznati Kristusa, se ne sme
zadovoljiti le z vtisom ali informacijo, marveč mora zaživeti v prijateljstvu z
Njim. V domačnosti z Njim.
Ruski pisatelj Nikolaj Gogolj, ki je videl v krščanskem religioznem navdihu edino garancijo za obnovo družbenega življenja, izpoveduje v nekem pismu svojo pot h Kristusu: "Razlog mojega srečanja s Kristusom vidim v njegovi razlagi človeške duše, kakršne nihče drug ni sposoben. Najprej sem na Kristusu občudoval njegovo človeško modrost in do takrat neznano spoznanje človeka; šele potem sem se priklonil pred njegovim božanstvom."
Od takrat naprej mu je šlo le za to, da bi "Kristusa vnesel v vsako delo in v sleherno dejanje".
"Pridi in poglej!"
Če želimo živeti takšno prijateljstvo z Jezusom, moramo odgovoriti na vedno znova izraženo vabilo. S svojo besedo nam Jezus odpira tisti svet, ki ga lahko le On odpre. Mi pa v njem lahko najdemo uresničitev našega iskanja. Učenca sta Jezusu sledila in pri njem ostala.
Gotovo zato, ker sta v Njem našla vse, kar sta iskala.
Ruski pisatelj Nikolaj Gogolj, ki je videl v krščanskem religioznem navdihu edino garancijo za obnovo družbenega življenja, izpoveduje v nekem pismu svojo pot h Kristusu: "Razlog mojega srečanja s Kristusom vidim v njegovi razlagi človeške duše, kakršne nihče drug ni sposoben. Najprej sem na Kristusu občudoval njegovo človeško modrost in do takrat neznano spoznanje človeka; šele potem sem se priklonil pred njegovim božanstvom."
Od takrat naprej mu je šlo le za to, da bi "Kristusa vnesel v vsako delo in v sleherno dejanje".
"Pridi in poglej!"
Če želimo živeti takšno prijateljstvo z Jezusom, moramo odgovoriti na vedno znova izraženo vabilo. S svojo besedo nam Jezus odpira tisti svet, ki ga lahko le On odpre. Mi pa v njem lahko najdemo uresničitev našega iskanja. Učenca sta Jezusu sledila in pri njem ostala.
Gotovo zato, ker sta v Njem našla vse, kar sta iskala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar