4. NEDELJA MED LETOM

Mr 1,21–28 - LAŽNIVEC IN PREVARANT STA PREMAGANA

V današnjem evangeliju se Jezus sooča s hudobnim duhom. Premaga ga, ko ga izžene iz človeka, ki ga ima v oblasti. Bodimo pozorni, kdaj se to zgodi! Na začetku Jezusovega javnega delovanja. Evangelist postavi ta dogodek v prvo poglavje, kar pomeni, z njim Jezus nakaže svoj program: prišel je, da nas osvobodi zla. V  prvem poglavju nas najprej vabi, naj hodimo za njim; tako smo prejšnjo nedeljo poslušali o poklicu prvih učencev. Tokrat pa nam sporoča, da ima njegova beseda moč, da premaga hudobnega duha.

Vsi eksorcizmi, vsa izganjanja v evangeliju se dogajajo v težavah. Nečisti duh jih ovira. V današnjem evangeliju se hudobec upira in zavpije: »Kaj imamo opraviti s teboj!« (Mr 1,24). Res je, nič ni skupnega med dobrim in zlim, med lažjo in resnico. »Si nas prišel pokončat?« Dejansko pa nas pokončuje zlo, ki je v nas in se uničujemo sami, ko se identificiramo z zlom. »Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega.« Hudobni duh nerad zapušča tistega, ki ga ima v oblasti. Zato tudi nas zlo nerado zapušča, ampak je boj z njim težak, boleč in dramatičen. 

»Vem, kdo si,« pravi hudobec Kristusu. Boji se Jezusa, ker je že v puščavi spoznal njegovo moč in ve, da je pred njim nemočen. Skušnjavec imenuje Kristusa »Sveti od Boga«, ker hoče, da bi ga že sedaj priznali za Božjega Sina, in mu hoče, podobno kot v puščavi, preprečiti, da bi šel v trpljenje. Kristus nas bo prav s trpljenjem (boj z zlim je dramatičen!) odrešil in na križu razodel pravo podobo Boga, ki je v tem, da nas Bog tako ljubi, da je šel na križ za nas. To podobo neskončno ljubečega Boga pa hoče izmaličiti hudobni duh. Ne nasedajmo mu!

Jezus se v shodnici pokaže in dokaže kot najmočnejši med vsemi duhovnimi osebami. Z odstranitvijo zlega duha iz človeka potrdi svojo božjo oblast. Jezus konkretno dokaže da se je v njem resnično približalo božje, nebeško kraljestvo. Poslušalci oz. tisti, ki so bili ravno takrat v molilnici, so ostrmeli nad njegovim naukom, čudeži, znamenji, ki jih je delal in oblastjo nad hudičem.

Še preden je Jezus tistega dne v shodnici v Kafarnaumu karkoli rekel, se je nečisti duh čutil razkrinkanega in prisiljenega, da je prišel na plan. Nečisti duh »ni prenesel« Jezusove »svetosti« in je zato začel vpiti: »Vem, kdo si: Sveti, Božji!« Kristjan, ki živi v milosti in je tempelj Svetega Duha, ima v sebi nekaj te Jezusove svetosti in prav ta je, ki opravlja v okolju, v katerem živi, tih in učinkovit eksorcizem.
To se udejanja predvsem v evharistiji. »Kristjan, ki prihaja od evharistične mize,« pravi sv. Janez Zlatousti, »je podoben levu, ki bruha iz svojih ust ogenj; njegovega pogleda hudobni duh ne more prenesti.«

Jezus nam podarja zaščito in protistrup proti delu hudega duha. V svojem Presvetem odrešenjskem Telesu nam daje sam sebe, ki je nepremagljiva ovira za hudiča. Jezus je tudi edina ovira za hudega duha.

Pri zadnji večerji je Bog podaril človeku največ, kar je imel, to je svojega Sina, nam v obrambo. Kristjan, ki uživa Kristusovo Telo s čistim srcem, je nepremagljiv.