4. velikonočna nedelja

FLORJANOVA – GASILSKA NEDELJA

Spoštovani gasilci. Danes ste prišli k tej sveti maši tudi zato, da bi se Bogu zahvalili, da vas pri vašem težkem, odgovornem in največkrat tudi zelo tveganem delu, spremlja Božji blagoslov in varstvo. Zahvalili bi se radi tudi vašemu zavetniku, ki je za vas velik priprošnjik pri Bogu. Morda pri vsakdanjem delu premalo cenimo delo tistih, ki so bili pred nami in so pustili za seboj otipljive sledi, ki so nam v pomoč, da mi sedaj lažje živimo. Zato bo ta sveta maša tudi zahvala vsem tistim, ki jih ni več v vaših vrstah in so zaslužni, da imamo danes tako dobre gasilske enote. Obnovimo vero in zaupanje v živega, troedinega Boga in ga prosimo, da vaše gasilske sirene ne bi prepogosto tulile in oznanjale nevarnost. Naj dobri in usmiljeni Bog čuva naš slovenski narod pred požari, potresi, naraslimi vodami in drugimi nesrečami.

Natanko 1710 let je že minilo od mučeniške smrti slavnega častnika velike rimske vojske sv. Florijana. Ker ni hotel častiti, moliti, darovati rimskim bogovom-praznim malikom in tako zatajiti svoje vere v Jezusa Kristusa Odrešenika. Mučili so ga. Z njegovega telesa so celo trgali meso. Ker je to preživel so mu okrog vratu privezali velik kamen, da bi ga vrgli v reko. Toda iz njegovega srca, iz njegove duše je žarela svetost. To je bila Jezusova božja Ljubezen, ki je povzročila, da ga dolgo časa ni hotel z mostu v reko potisniti noben vojak. Florjan je tako nekaj časa molil ob reki, slavil živega Boga Jezusa, Kralja večnosti, Ljubezni in dobrote.

Cesarjev namestnik, ki ga je sodil, ga je zasmehoval in se iz njegove vere norčeval. Florjan pa mu je zelo nazorno razložil: Z mojim telesom lahko narediš karkoli, v moji duši pa deluje in vlada Bog. Dušo imam rešeno. Kristus Kralj večnosti jo je sprejel za nebesa. Smrti se ne bojim, ker vem, kam grem. Grem v svobodo, v LJUBEZEN, V ZMAGO, PO NAGRADO…

Ta svetnik je postal zavetnik, zaščitnik gasilcev - in priprošnjik zoper časni in večni ogenj. Ljudje smo skozi vse čase doživljali razne preizkušnje in jih bomo doživljali do konca časov.

Hvala Bogu, da tudi danes še obstaja to čutenje, to stanje, ta moč v srcih nekaterih ljudi, vas dragi gasilci, gasilke, ta pripravljenosti.. v duši v srcu, pomagati bližnjemu brez izjeme, reševati vsakogar, mu ponuditi roko pomoči v stiski.

Ali je te ljubezni in pripravljenosti pomagati, še tudi danes kaj? Nekaj je je, toda ne preveč, ne veliko. Če bi vas, dragi gasilci, ne bilo! Ali bi bil kdo drugi na vašem mestu. Mogoče, ampak dvomim.

Včeraj je g. predsednik regijske zveze v pozdravnem govoru, ko je čestital GD Gabrnik, izpostavil lenobo, egoizem, pridobitništvo, bogatenje… pri mnogih ljudeh.

Pri gasilstvu gre praktično za čudovito ljubezen, gre v bistvu za čudež pripravljenosti pomagati. Vsi ljudje ga nimajo. Danes je še posebej težko najti prostovoljce pri vseh združenjih, društvih, organizacijah.

Pri dobroti gre za velik dar, ki mi je podarjen. Bog ga podarja. Stvarnik, ki nas iz svoje Ljubezni čudovito polaga v življenje, osnuje tudi nesebično ljubezen v človeku, ki ljubi, priskoči na pomoč v vseh situacijah, ne gleda na osebo, na dobiček...

Saj srečujemo povsod ljudi z črnimi avtomobili, z aktovkami, ki nimajo niti sekunde časa…

Ta čudovita ljubezen v vaših srcih dragi gasilci ni dejstvo pri vseh ljudeh. Mnogi je nimajo!

Malo za šalo malo za res: Moški pokliče na gasilsko postajo.
»HALO?!Veste, pravkar sem uredil okolico svojega doma. Pred hišo imam čudovito trato z lepimi cvetlicami, nov ribnik z zlatimi ribicami in obdan z rdečimi vrtnicami.«
»Zelo lepo,« pravi gasilec. »Ampak, kaj ima to z nami?«
»Torej,« reče moški »sosedova hiša gori in ne bi rad, da mi potacate vrt.«

Lahko rečemo: hvala Bogu za to plemenito, ljubeznivo pripravljenost vas gasilcev pomagati, reševati, obvarovati ljudi hudega iti iz čudovite ljubezni reševat drugega, ki ga včasih niti ne poznam.