Iz 35, 4-7a; Jak 2, 1-5; Mr 7, 31-37
1. Pogosto se v sporočilih o
Jezusu srečujemo z dejanji, ki jim rečemo čudeži. Tega ali onega je ozdravil,
pomnožil je kruh in nasitil množico, celo mrtvega je obudil. Dejanja, ki so
zbujala pozornost, takrat in danes so porajala vprašanja: če je Bog, zakaj ni
ozdravil vseh slepih in gluhih, zakaj ni odpravil vseh bolezni, zakaj ni za
zmeraj nasitil vseh ljudi, zakaj ni odpravil vsega gorja! Ali ne pozabljamo pri
tem, morda tudi hote, da nikoli ni bil njegov namen, da bi s senzacijami zbiral
množice, ampak da bi bil živo znamenje božje navzočnosti med nami, znamenje
Boga, ki človeku dela dobro, in vidno vabilo človeku, da bi tudi on delal
dobro.
2. Navzočnost Boga med nami naj bi
odsevala tudi v človeških medsebojnih odnosih, v okolju našega bivanja, ki ga
soustvarjamo in si še kako želimo, da bi to okolje bilo prijetno ali vsaj
znosno.
- z izrazi, ki naj povzemajo
sproščeno, neobteženo in nezagrenjeno človekovo življenje, prerok riše odmeve
božje navzočnosti: slepim spregledajo oči, gluhim se odpro ušesa, v
puščavi začno izvirati vode. Bog je med nami, je na delu,
zavedajmo se, da nas ne pušča samih, ne prepušča nas zli usodi.
3. Sporočilo evangelija je
neposredneje: povezuje znamenje božje navzočnosti in vabilo človeku k
sodelovanju, h koristni dejavnosti, kot je rekel Gospod: zgled sem vam
dal, da bi tudi vi delali, kot sem vam jaz storil:
- evangelist je zapisal: odprla
so se mu ušesa – lahko je vzpostavil živ stik z okoljem, ne le da je
slišal glasove, ampak želi poudariti, da je mogel odslej prisluhniti utripu
okolja, ljudem okoli sebe, njihovemu razpoloženju;
- kako pomenljiva je Jezusova
beseda efeta, odpri se: nekdaj vključena v krstni obred, s
poudarkom, naj bi človek postajal vse bolj odprt za vse, kar mu Bog
govori, naj bi se ta odprtost izražala v odprtosti za sočloveka, v tistem, kar
tako lepo opredeljuje nekoga, ko ljudje o njem rečejo: ima posluh za človeka;
- Jezus je gluhonemega vzel
od množice vstran: njemu, odrinjenemu, dotlej izločenemu iz dogajanj, se je
posvetil – kakšna spodbuda vsakomur, da bi znal in hotel prisluhniti: otroku,
ki je počasen, manj nadarjen; ostareli sosedi, ki sama ždi pred hišo;
sodelavcu, ki se ne znajde, ki mu stvar "ne leži".
4.
Današnje Jezusovo znamenje sporoča, kako pomembno je "imeti posluh za
človeka. Gospodov vzklik efeta, odpri se, obrnimo v prošnjo, da bi
znali poslušati, prisluhniti. Koristno je če si zapomnimo in tudi upoštevamo
preizkušeno misel: najpomembnejši del pogovora je poslušanje sogovornika!
Ni komentarjev:
Objavite komentar