BLAŽENI
ANTON MARTIN SLOMŠEK
Za
uvod si vzemimo citat iz Slomškove pesmi ''Oj, zlati čas''. »Vse žive dni se
trudi in časa ne zamudi. Počivati sladko potem v raju bo«.'' Najbolj zlat čas
pa je zagotovo tisti, ki ga preživimo pri molitvi in pri sveti maši, saj smo v
tem primeru res eno z Bogom, ki je Gospodar časa in življenja. Veliko časa pa
je preživel v molitvi tudi naš prvi slovenski blaženi, to je Anton Martin
Slomšek.
Rodil se je leta 1800 na Slomu pri Ponikvi. Bil je določen, da prevzame kmetijo, a so ga dali v šole, ker je bil nadarjen učenec. Najbolj značilno zanj je sledeče: bil je odličen delavec v božjem – Jezusovem vinogradu, poln Božjega duha. Kot bogoslovec, kaplan, nadžupnik, dekan, opat, kanonik, najbolj pa kot škof je bil v verskem, narodnem in kulturnem pogledu ena izmed vodilnih osebnosti slovenskega naroda.
Oznanjal je: ''Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike!'' Njegovo škofovsko geslo je bilo: '' Vse v čast Božjo in zveličanje duš!'' Njegova največja dela so: prenos škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor, ustanovitev Mohorjeve knjižne družbe in ustanovitev bratovščine svetega Cirila in Metoda za zedinjenje kristjanov, skrb za duhovne poklice, za ljudske misijone in tudi skrb za zdravo družino, ki temelji na globoki veri vseh članov, na zdravem zakonu in na dobri vzgoji otrok. Napisal je mnogo duhovnih, posvetnih in drugih pesmi. Napisal je zelo znan učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli.
Rodil se je leta 1800 na Slomu pri Ponikvi. Bil je določen, da prevzame kmetijo, a so ga dali v šole, ker je bil nadarjen učenec. Najbolj značilno zanj je sledeče: bil je odličen delavec v božjem – Jezusovem vinogradu, poln Božjega duha. Kot bogoslovec, kaplan, nadžupnik, dekan, opat, kanonik, najbolj pa kot škof je bil v verskem, narodnem in kulturnem pogledu ena izmed vodilnih osebnosti slovenskega naroda.
Oznanjal je: ''Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike!'' Njegovo škofovsko geslo je bilo: '' Vse v čast Božjo in zveličanje duš!'' Njegova največja dela so: prenos škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor, ustanovitev Mohorjeve knjižne družbe in ustanovitev bratovščine svetega Cirila in Metoda za zedinjenje kristjanov, skrb za duhovne poklice, za ljudske misijone in tudi skrb za zdravo družino, ki temelji na globoki veri vseh članov, na zdravem zakonu in na dobri vzgoji otrok. Napisal je mnogo duhovnih, posvetnih in drugih pesmi. Napisal je zelo znan učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli.
PREMESTITEV
LAVANTINSKE ŠKOFIJE V MARIBOR
Pri
prenosu škofijskega sedeža so Slomška vodili predvsem pastoralni razlogi.
Veliko razumevanje in pomoč je dobil Slomšek od svojega predstojnika
salzburškega metropolita Maksimiljana von Tarnoczyu. Tako Slomšek doseže pri
papežu Piju IX. in Avstroogerskemu cesarju Francu Jožefu I., da pristaneta na
novo ureditev škofije, kar je za nas Slovence neizmernega pomena. 1859 se
prenese sedež Lavantinske škofije, ki je v Šentandražu v Labodski dolini na
Koroškem v Maribor. Slomšek umre 24. septembra 1862 v Mariboru in je leta 1999
od papeža Janeza Pavla II. proglašen za blaženega.
Molitev za kanonizacijo bl.
škofa Antona Martina Slomška
Nebeški oče!
Blaženi škof Anton Martina Slomšek
je luč na poti našega krščanskega življenja.
Naj nas spremlja njegov zgled
in podpira njegova priprošnja,
da bomo v edinosti s teboj
in med seboj napredovali v veri,
upanju in ljubezni in bodo uslišane
naše prošnje za njegovo kanonizacijo.
To prosimo, po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Nebeški oče!
Blaženi škof Anton Martina Slomšek
je luč na poti našega krščanskega življenja.
Naj nas spremlja njegov zgled
in podpira njegova priprošnja,
da bomo v edinosti s teboj
in med seboj napredovali v veri,
upanju in ljubezni in bodo uslišane
naše prošnje za njegovo kanonizacijo.
To prosimo, po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar