PRAZNOVANJE OBLETNIC POROK –
ZAKONCI JUBILANTI, 16.11.2015
Spoštovani
zakonci jubilanti, naši dragi letošnji slavljenci in ostali njihovi dragi
domači navzoči in vsi pri današnjem srečanju z večnim Stvarnikom in Očetom
neminljive ljubezni, lepo pozdravljeni.
Sveti
zakon je življenjska zaveza, ki ste jo vi in mnogi izmed navzočih sklenili v
tej ali drugi cerkvi, da bi pred Bogom potrdili ljubezen in namen, da ustvarite
temelj svoji družini. »Jaz, … sprejmem tebe, … in obljubim, da ti bom ostal/a
zvest/a v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil/a in
spoštoval/a vse dni svojega življenja. To so te velike besede ljubezni, ki ste
jih izrekli pred oltarjem, pred toliko in toliko leti. Danes je priložnost, da
se s ponosom ozrete na skupno prehojeno pot vsi zakonci in še posebej jubilanti,
ki to leto obeležujete 5… ali več let skupnega življenja. Ta sv. maša, je
priložnost za vse vas, dragi poročeni možje in žene, da izročite vse ravnine,
strmine in spuste vaših zakonskih poti živemu Bogu večne Ljubezni, se mu
zahvalite in izročite v nadaljnje varstvo.
»Pomembno se je vprašati, če se je mogoče ljubiti, imeti se rad
'za vedno'. Vi dragi jubilanti, ki ste skupaj v življenju toliko in toliko let
ste dokaz, ste močne priče. Danes je zelo hudo, ker se veliko ljudi boji
dokončnih odločitev. Da bi si uredili nekaj stalnega, trdnega. Današnja
miselnost marsikoga pred poroko pripelje do prepričanja, da bosta ostala
skupaj, pač dokler bo trajala ljubezen. »Kaj je to? Ali je to samo neko čustvo,
samo neko počutje?« Če je samo to, se na ljubezni zares ne more zgraditi nekaj
trdnega. »Če pa je ljubezen nasprotno odnos,
potem je čudovitost, ki raste, in lahko zanjo rečemo, da se jo gradi kot hišo.
Hišo pa se gradi skupaj, ne sam/a!« Dragi jubilanti, ko rastete skupaj, in
gradite to hišo odnosa v ljubezni, da bi za vedno živeli skupaj, je ne
utemeljujte na pesku čustev, ki pridejo in grejo, temveč na skali prave
ljubezni, ljubezni, ki prihaja od Boga, ki nas je v svoji večni ljubezni
ustvaril in nam vsak trenutek podarja življenje. Družina se rodi iz tega načrta ljubezni, ki
želi rasti kot se gradi dom, ki mora biti kraj »naklonjenosti, pomoči, upanja,
podpore«. In kot je Božja ljubezen trdna ter večna, tako naj bi bila trdna in
večna tudi ljubezen, ki je v temelju družine. »Prosim, ne smemo se pustiti
premagati 'kulturi začasnega'!« Strah pred 'za vedno' se torej zdravi v
vsakodnevnem izročanju našemu Bogu Jezusu Gospodu.
»Zakon ni uspešen le, če traja, ampak je še bolj pomembna njegova
kvaliteta. Biti skupaj in znati se imeti radi za vedno je izziv krščanskih
zakoncev.« Ljubezen jim svežo vsak dan znova podarja Bog, ki ima neskončne
zaloge. Prenavlja jo in utrjuje. V Očenašu molimo: »Daj nam danes naš vsakdanji
kruh.« Zakonci pa bi lahko molili z besedami: »Daj nam danes našo vsakdanjo
ljubezen.« Vsakdanja ljubezen je za zakonca namreč kruh, tisto, kar ju podpira,
da gresta dalje. Na tej poti je molitev vedno pomembna in nujna. On mora moliti
zanjo, ona zanj. In molita morata tudi skupaj. Gospoda morata prositi, da
pomnoži njuno ljubezen.
Spomnimo se na poroko, gostijo v Kani Galilejski,
kjer se je Jezus na Marijin predlog prvič razodel in naredil svoj, božji čudež,
ko je vodo spremenil v vino ter na ta način rešil praznovanje. Kar se je
zgodilo tam, se dogaja na vsaki poroki: tisto, kar bo poroko naredilo polno in
globoko, bo navzočnost Boga, ki se razodene in podari svojo moč ljubezni. On je
skrivnost polnega veselja, tistega, ki zares ogreje srca. Ime za poroko izhaja
in bistva, da mož in žena sprejmeta medse pravega POROKA za življenje. To je
lahko edino Bog, ki nas brezmejno ljubi. Pri poroki se morajo konkretno srečati
trije in ne samo dva. Zakonca vzameta in sprejmeta božjo Ljubezen, ki ju edina
veže in drži skupaj za celo življenje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar