1. adventna nedelja

Kakšen je simbolni, DUHOVNI pomen adventnega venčka?

KROG VENČKA simbolizira večnost. Spominja nas na Boga, njegovo neskončnost in milost, ki nima ne začetka ne konca.

ZELENJE simbolizira novo življenje ter upanje, da se prenovimo.

SVEČE – po ena za vsako adventno nedeljo – simbolizirajo luč Stvarnika, živega Boga, ki prihaja na svet preko rojstva Jezusa.

Adventni čas – pričakovanje Jezusovega prihoda predstavljajo SVEČE VIJOLIČNE BARVE. To je barva pričakovanja, pravega upanja, spokornosti, očiščenja, posta…

SVETLOBA SVEČ, nas opominja, da je Jezus Luč, ki prihaja v temo našega življenja, da prinese nekaj novega, življenje in upanje. Prav tako nas opominja, da smo tudi mi poklicani, da to luč sveta razširjamo naprej. Ker je iz tedna v teden več svetlobe, to simbolizira, kako našo temo strahu in obupa razsvetljuje vedno več svetlobe in božji Sveti Duh, nam te težke, mučne, hude stvari odstrani, nas osvobodi in napolni s svojo ljubeznijo, močjo in veseljem. 

PLAMEN vsake nove sveče opozarja, da se nekaj dogaja in da glavno šele prihaja.

Kaj simbolizira vsaka posamezna sveča?

• Prva sveča simbolizira pričakovanje ali upanje.

• Druga sveča simbolizira mir.

• Tretja sveča simbolizira veselje, zato je ponekod roza barve. Tu se pozornost od spokornosti in upanja obrne na bolj veselo vzdušje pričakovanja.

• Četrta sveča predstavlja ljubezen.

• Ponekod postavijo še peto svečo, ki je bele barve, imenujejo pa jo Kristusova sveča.

V ADVENTNEM ČASU NAJ SE DRUŽINA ZBERE K SKUPNI MOLITVI OB ADVENTNEM VENCU. VSAK TEDEN PRIŽGEMO SVEČKO VEČ IN SE SPOMNIMO BLIŽINE PRIHODA ODREŠENIKA.

Advent je čas pozornosti na Božja znamenja. Še posebej moramo biti pozorni na tri Odrešenikove prihode o katerih nam govori liturgija adventa: Jezus »je prišel«, »prihaja« in »bo prišel«. Ko se sprašujemo, »kdaj je prišel Gospod«, se poglabljamo v skrivnost učlovečenja in rojstva Božjega Sina ter tudi začetkov naše vere. Ko pa se sprašujemo glede Odrešenikovega  prihajanja v sedanjosti, skušamo odkriti »kako« Gospod prihaja tukaj in sedaj v konkretno našega življenja, v naše družine, med vse nas.

V vsakdanji molitvi, premišljevanju Božje besede, obhajanju zakramenta sprave in evharistije skušajmo izostriti naša ušesa vere, da bi slišali Gospodovo trkanje (Raz 3,20) ter ga povabili, da vstopi najprej v naše življenje in poslanstvo ter zavzame mesto, ki mu pripada. Le tako bomo zmogli potem tudi zakoncem in družinam pomagati, da mu bodo dali prostor v svojem življenju.

Prva dva prihoda nas tako rekoč pripravljata na »tretji« prihod: Gospod »bo prišel«. Če bomo dopustili, da se bo Jezus znova rodil v naših srcih in odnosih, potem bo v nas navzoče vedno globlje hrepenenje po njegovem zadnjem prihodu, ko se bo dokončno razkrilo to, kar živimo v sedanjosti: »Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je, in vsak, kdor ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je tudi on čist« (1 Jn 3,2-3).