2. nedelja po božiču

PRIPRAVA NA POSVETITEV MARIJINEMU BREZMADEŽNEMU SRCU

Pet prvih sobot od januarja do maja 2016

1) Na prihod kipa fatimske Marije romarice se bomo po priporočilu naših škofov dobro pripravili s pobožnostjo petih prvih sobot (nedelj) na fatimski način, kakor sta jo v posebnem razodetju sestri Luciji naročila Jezus in Marija, potrdil pa fatimski škof, pri nas pa prvič škof Gregorij Rožman. Tako bomo pripravljeni na posvetitev in izročitev posameznikov in družin Jezusovemu in Marijinemu Srcu na koncu obhajanja petih prvih sobot. To bo tudi prispevek k obhajanju stoletnice fatimskih sporočil, ki sta jih angel miru in Devica Marija dala trem pastirčkom in vsemu svetu v letih 1916 in 1917.

Hkrati bo obhajanje petih prvih sobot s svojimi zakramentalnimi, spravnimi in molitvenimi prvinami znaten doprinos k obhajanju leta usmiljenja. K prvosobotni pobožnosti na fatimski način namreč spadajo: zakrament sprave, sveto obhajilo, molitev rožnega venca in petnajst minut premišljevanja ene ali več skrivnosti rožnega venca. V letu 2016 bomo obhajali tudi desetletnico treh najmlajših slovenskih škofij: celjske, murskosoboške in novomeške.

Splošno pobožnost prvih sobot je že pred Fatimo priporočal papež sv. Pij X. in obstoji predvsem v prejemu svetega obhajila v zadoščenje Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Pri pobožnosti petih prvih sobot na fatimski način pa gre še za nekaj več. Poleg spovedi in svetega obhajila spada k pobožnosti petih prvih sobot tudi molitev enega dela rožnega venca in vsaj 15 minut premišljevanja ene ali več skrivnosti rožnega venca. Vse to izvršujemo v zadoščenje in spravo Marijinemu brezmadežnemu Srcu in po njem Jezusovemu presvetemu Srcu.

2) Kako se je začela pobožnost petih prvih sobot

Najstarejši fatimski vidkinji Luciji se je 10. decembra 1925 prikazala presveta Devica v svetlečem oblaku in ob strani držala Jezuščka. V roki je imela s trnjem obdano srce. Trni, ki se zabadajo v to srce in ga vedno znova ranijo, pomenijo naše grehe. To je povedal tudi mali Jezus, ki je takrat rekel Luciji:

»Imej sočutje do Srca tvoje presvete Matere, obdanega s trni, s katerimi ga nehvaležni ljudje nenehno prebadajo, ne da bi kdo napravil eno samo spravno dejanje, da bi jih izvlekel.« 

Marija je Luciji dala naročilo glede širjenja pobožnosti petih prvih sobot in obljubila tistim, ki jo bodo obhajali, milost zveličanja. Glavne Marijine besede se glasijo:

»Hčerka moja, glej moje Srce, obdano s trni, katerega nehvaležni ljudje nenehno prebadajo s svojimi kletvami in nehvaležnostmi. Vsaj ti si prizadevaj, da me tolažiš, in jim povej, da bom vsem tistim, ki se bodo pet mesecev, vsakokrat na prvo soboto, spovedali, prejeli sveto obhajilo, zmolili rožni venec in mi petnajst minut v premišljevanju petnajstih skrivnosti rožnega venca delali družbo v spravo za grehe, v njihovi smrtni uri stala ob strani z vsemi potrebnimi milostmi za zveličanje njihovih duš.«

Pozneje je Jezus sam spodbujal sestro Lucijo, naj si prizadeva za razširitev pobožnosti petih prvih sobot. Ona je storila vse, kar ji je bilo mogoče, čeprav so se pokazale mnoge težave. Vse do konca svojega skoraj stoletnega življenja je pospeševala češčenje Marijinega brezmadežnega Srca.

Pristojni leirijski (fatimski) škof je pobožnost petih prvih sobot razglasil v Fatimi 13. septembra 1939. Dal je natisniti tudi podobice naše Gospe z razlago te pobožnosti. Začela se je širiti med ljudmi po škofijah in župnijah, ne le na Portugalskem, ampak tudi drugod. Pri nas so jo prvič obhajali leta 1943.