DAR, MEČ
IN LUČ
Dar.
Dar
je sad ljubezni. Darovati more samo, kdor ljubi. Sebičnež ne daruje. Kar ima,
zadržuje zase, pa še tujega bi se rad polastil. Večja je ljubezen, dragocenejši
je njen dar. Marija daruje najdragocenejše – Sina. Sin daruje največ – sebe.
Vse
naše življenje je darovanje. Toliko smo prijatelji, družina ali skupnost,
kolikor znamo darovati. Zavest, da darujemo in da smo obdarovani, nas osrečuje
in nam lepša vsakdanjost.
Meč.
Marija
je darovala, pa ji je videc napovedal, da ji bo dušo presunil meč. Jezus je
daroval, pa mu je vojak prebodel srce. Daroval se je za nas – kako smo mu
vrnili? Daroval se je Očetu, pa se je v trenutku najvelikodušnejšega darovanja
čutil najbolj zapuščenega.
Vsako
darovanje ima svoj meč. Katero prijateljstvo ni bilo nikdar ranjeno? Kateri mož
ni nikdar ranil svoje žene ali ona njega? Kateri otrok ni nikoli ranil srca
svoje matere? Katera mati ni kdaj ljubljenemu otroku odrekla najbolj goreče
želje?
Luč.
Kako
revno bi bilo človeštvo, če ne bi imelo evangelija. Ta knjiga je najmočnejša
luč v temi našega zemeljskega potovanja. Pove nam, da nismo izgubljena bitja v
neizmernih razsežnostih vesolja. Tisti, ki nas je poklical v bivanje, je za nas
izmeril daljo in nebeško stran. Dovolj je osvetljena, da jo more videti vsakdo,
če le hoče. Procesija
na današnji praznik nakazuje, da smo popotniki, da romamo skupaj, da nas
spremlja Marija in da nam sveti luč njenega Sina.
O, Bog, prava luč, ti si stvarnik in vir resnice in
luči. Prosimo, očisti naša srca, da se
bomo tudi mi lahko darovali tebi, in prižgi v njih svojo trajno luč, da
postanemo vredni luči tvoje večne slave. Amen.
Simeon: »Zdaj
lahko v miru odidem s tega sveta. Dočakal sem, po čemer sem hrepenel. Moje oči
gledajo Odrešenika, luč, ki je prišla, da razsvetli ta svet. Kaj imam tu še
iskati? Česar večjega in lepšega ne morem več doživeti.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar