ZAHVALNA NEDELJA,
ki jo danes praznujemo, ima namen, da se bolj zavestno spomnimo,
kako zelo smo odvisni od darov, ki nam jih vsak dan, vsak trenutek Bog v svoji
neskončni dobroti daje: naravnih
in nadnaravnih darov. Ves
svet, na katerem živimo, je Božji dar. V začetku Svetega pisma so zapisane
besede:«Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji in
vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano« (1 Mz 1,
29)..Bog je svet ustvaril za nas ljudi, vendar je dal prvima človekoma že kot
eno prvih zapovedi, naj svetu »gospodujeta«. Danes ekonomisti radi uporabljajo
izraz, da je potrebno gospodariti« kot dober gospodar«. Na žalost pa je današnja slika
»gospodarjenja« svetu drugačna, žalostna. Neprestano brezvestno izčrpavanje
zakladov, ki jih v sebi nosi zemlja, pelje samo v pogubo planeta. Taljenje ledu
na zemeljskih tečajih, velika onesnaženost zraka, rastlin, zemlje, že ima svoje
hude posledice, ki se bodo še stopnjevale, če se bo to še naprej nadaljevalo.
Na žalost se nadaljuje in to v vedno večjih razsežnostih. Danes, ko obhajamo
zahvalno nedeljo, se moramo spomniti, da smo vsi ljudje, zlasti pa državniki
dolžni skrbeti za zdravje zemlje in njenih sadov.
Človek ni samo bitje iz mesa in
kosti, nima samo materialnih potreb za svoje preživetje. Človek je tudi duhovno
bitje, ustvarjen po Božji
podobi: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! … Bog je
ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in
žensko je ustvaril« (1Mz, 1, 26,27). Prvi človek je zamazal to svojo Božjo
podobo z grehom, zato je prišla smrt in trpljenje nad vsakega človeka. Toda Bog se nas je usmilil in poslal svojega Sina Jezusa
Kristusa, ki nas je odrešil s svojim trpljenjem in s svojo smrtjo na križu. Po
njegovem vstajenju je postala sveta Cerkev »vesoljni zakrament
odrešenja«, po njej Jezus Kristus do konca sveta odrešuje človeka: »Bog
hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice« (1Tim 2, 4). Za vse delo Kristusovega
odrešenja, ki se nam daruje v zakramentih in Božji besedi, se danes Bogu
zahvalimo in ga prosimo, da bi v veri bili vedno bolj trdni in goreči.
Danes pa naj bo naša hvaležnost namenjena tudi vsem bratom in sestram, s katerimi
potujemo skozi naš čas. Vsak človek je Božji dar drugemu. Nešteto darov v
obliki vzpodbud, poučevanja, zgleda, materialne podpore, je bil v svojem
življenju vsak od nas deležen. Hvala za dobre ljudi, ki delijo z nami naše
življenjske radosti in trpljenje.
Tudi v župniji je veliko takih in drugačnih
dobrotnikov, ki s svojo zavestno pripadnostjo župnijski skupnosti, pomagate na
raznoterih področjih župnijskega življenja, da naša župnija živi in deluje. Hvala vam, dragi bratje in sestre župljani in župljanke, za vse delo
in vso pomoč, ki jo prispevate svoji župniji. Bog naj vsem stotero povrne.
Tudi sam, kot vaš duhovnik se vam zahvaljujem za vso pozornost, ki mi jo
izkazujete, za vse molitve in za vse darove.
Ni komentarjev:
Objavite komentar