Apd 2, 14.
22-28; 1 Pt 1, 17-21; Lk 24, 13-35
1. Gospodovo vstajenje je temelj
krščanskega verovanja in upanja. Na njem stoji vse: če ni vstajenja, je prazno naše
oznanilo, prazna vaša vera, trdi Pavel. Središčni pomen in daljnosežnost
vstajenja so nehote, pa izvrstno poudarili Gospodovi nasprotniki, ki zahtevajo
stražo pri grobu: Ko je bil še
živ, je ta zapeljivec rekel: po treh dneh bom vstal. Naj se grob zastraži, da
ne pridejo učenci, ga ukradejo in razglase: od mrtvih je vstal. Zadnja prevara
bi bila hujša od prve. Več kot dobro vedo: če je res vstal, to dokončno
potrjuje vse njegove besede, vsa dejanja, vse njegovo poslanstvo. To je zmaga,
on je Odrešenik! Vse poslanstvo njegovega učenca povzema kratka smernica: biti priča vstajenja, izpričevati vero v Gospodovo vstajenje
in upanje v lastno vstajenje in življenje.
2. V berilih se danes zvrste tri
besedila, ki govore o temeljih krščanske vere: - na binkoštni praznik Peter
poudarja: Jezusa, ki ste ga vi
pribili na križ, je Bog rešil bolečin smrti in ga obudil od mrtvih in se pri tem sklicuje na besede
Davida, nesporne avtoritete za slehernega Juda;
- v pismu, ki je nekaka okrožnica
kristjanom petih pokrajin v Mali Aziji, Peter spet poudarja, da smo vsi odkupljeni z dragoceno krvjo
Kristusa in da je prav vera v
vstalega Gospoda obenem tudi
naše upanje za neminljivo
prihodnost.
3. Evangelij, ki ga tokrat lahko
opredelimo kot zbir bogoslužja Besede in evharistije, je najbolj neposreden,
razlago in pot do vstajenjske vere dobimo iz prve roke, spregovori nam Gospod
sam, kot učencema na poti. Poglejmo:
- učenca, ki sta se pogovarjala in se spraševala,
sta podoba razočaranca, ki tipa, pa ne najde oprimka, Luka pa opozarja na
rešitev: Jezus je šel z
njima;
- Gospoda imata sicer v lepem spominu, bil je mogočen v besedi in dejanju,
vse pa se je končalo s polomom, ki ga greni še domišljija žensk o vstajenju;
- Gospodova razlaga prerokov začne
odpirati spoznanje, da pot odrešenja vključuje trpljenje in vstajenje, predvsem
odpira srce, ki je gorelo, ko
jima je govoril in odpiral Pisma;
- slednjič sta ga le prepoznala, po
besedi in po lomljenju kruha,
in to spoznanje ni odrešujoče le zanju, ampak ga morata posredovati še drugim,
ki jih prav tako tarejo dvomi: vrnila
sta se v Jeruzalem in pripovedovala.
4. Kakšno bogastvo, kakšen dar, nositi
v sebi trdno vero v Gospoda, ki je vstajenje
in življenje! Tisti, ki jim je dan, ne
morejo, da ne bi govorili, saj so še posebej omahljivemu ali razočaranemu
lahko močna opora na nelahki poti vere. Za neprecenljiv dar se danes zahvalimo
in še druge obogatimo z njim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar