Kaj nam torej hoče JEZUS s to nenavadno zgodbo delavcih
v vinogradu povedati? Morda to, da je nebeški Oče krivičen? Gotovo ne, ampak,
da je bolj pravičen kot mi zmoremo razumeti. V zgodbi so vsi delavci prišli
zjutraj in vsi bi bili radi že zjutraj najeti, pa niso imeli te sreče. Kaj je
bilo za delavca boljše delati cel dan v gotovosti, da bo lahko družina dobila
hrano, ali pa žalosten cel dan stati sredi trga in upati, da se jih bo morda
kdo vseeno usmilil. Če jim ne bi šlo za nohte gotovo ne bi cel dan stali sredi
trga, ampak bi odšli domov, ali pohajkovat. Ti delavci niso že zjutraj odšli na delo, ker ga zanje ni bilo. Ko sem bil v Rusiji smo na avtobusnih postajah ob vhodu v Moskvo videli stati veliko število skromno oblečenih delavcev. Ruski vodič nam je pojasnil, da so to delavci iz revnih zakavkaških držav, ki iščejo delo za vsak dan sproti. Bilo je že sredi dneva in oni so še vedno tam stali in čakali, da bi jih kdo najel za minimalno plačilo, vendar niti tega niso bili deležni. Ob takih prizorih in ob prizorih lakote, ki jo največkrat vidimo samo na televiziji nas mora prevevati samo hvaležnost zato, da lahko delamo in zaslužimo za preživetje. Obenem pomislimo tudi na tiste, ki ne morejo delati, ker jih ni noben usposobil za delo, ki so v deželah, kjer je velika brezposelnost, ali ki so telesno ali umsko prizadeti in ne morejo opravljati skoraj nobenega dela. Njim bi morali posvečati posebno skrb, da nas bodo lahko sprejeli v nebeško kraljestvo. »Mali« so bili vedno Jezusova prva skrb. Tudi danes morajo biti oddaljeni, tisti ki Kristusa ne poznajo, prizadeti, izkoriščani, zlorabljeni, brezdomci, nezaposleni, kakorkoli prizadeti in potrebni …, deležni največje pozornosti s strani Cerkve.
Nobena velika stvar ni zaslužena, vse največje stvari so nam bile podarjene skupaj z našim življenjem: ljubeči starši, zdravje, različni talenti, družba v kateri smo lahko rasli, ljubezen, vera. Ali ni tudi to krivično? Eni prejmejo veliko, drugi malo, eni skoraj nič. Pri maši prejmemo vsi, nezasluženo, največ, kar je sploh mogoče dobiti − Jezusa. Zakaj potem še vedno tako računamo? Podobni smo beraču, ki stalno prešteva svoj drobiž in misli, kako bi lahko obogatel. Kristus nam pravi zastonj ste prejeli zastonj dajajte. Če se bomo zavedli, da je vse dar, se bomo vsega veselili in z vsem služili nebesa. Amen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar