SLAVLJENJE BOGA V DUŠI,
DUHU, V SRCU, S PETJEM...
- cilj slavljenja je – odpreti srca, izstopiti iz sebe in združiti
glasove v enem samem telesu: telesu vstalega Kristusa. Najmočnejše znamenje
edinosti Kristusovega telesa je enodušna pesem – v zboru. Nihče ne poje zase,
ampak vsi pojemo za vse.
- slavljenje s pesmijo je dejanje vere: verujemo, da v vstalem Jezusu
Kristusu njegov zmagoslavni križ ostaja na svetu kot zmagovito orodje, ki
odganja temo
- slavilne pesmi nas dvigajo k Bogu. Prek njih v Gospodove roke
izročamo svoja življenja, pa tudi življenja vseh ljudi, ki so nam zaupani,
vseh, ki jih imamo radi, za katere molimo, pa tudi tiste, ki nam niso pri srcu
in so nas morda prizadeli…
- slavilne pesmi nas tako povezujejo, predvsem tiste, ki jih
navdihuje Sveto pismo. Pesmi razglašajo Božjo veličino, pravičnost in ljubezen.
Z njimi se spominjamo njegovih del v zaupanju, da bo Gospod ponovil tisto, kar
je v drugih časih in okoliščinah že storil, če ga bomo ponovno prosili.
- po zaslugi slavilnih pesmi postanejo molitvena srečanja nekaj več;
napolnijo se s prijateljstvom med ljudi in Bogom ter pripravljenostjo poslušati
Božjo besedo, pred Boga prinašajo pristno molitev, za katero vemo, da nikoli ne
ostane brez odgovora.
- liturgična pesem je podarjena vsem. Gre za pesem življenja, za
zemeljsko pesem, ki se dviga proti nebu. Nič ni lepšega od pesmi, pri kateri so
vsi toni v sozvočju, od pesmi, ki se v popolni ubranosti razširi iz naših src.
Sakralna pesem je sveta zato, ker se dotika, razodeva in izraža vse, kar je v
človeku najsvetejšega: prebivališče Boga, ki lahko ozdravi najbolj bolna
človeška srca in telesa ter jih povrne njihovi večni razsežnosti.
- petje, ki premaguje in
podira meje, je petje, ki nas iztrga iz osamljenosti in nam da okusiti
resničnost občestva med človeškimi bitji
- stara krščanska modrost
nas uči, da slavljenje in hvaležnost skupaj tvorita velikonočno skrivnost, ki
po Kristusu vodi v vstajenje veselja. Le-to pa lahko izrazimo le s petjem in
psalmi, še posebej pri bogoslužju
- s
pomočjo slavljenja vstopimo v luč in postanemo luč. Zaradi slavljenja se
spopademo z grehom, ki nas zapira same vase, da lahko živimo v vse večjem sozvočju
z Bogom
- pomembno je, da slavimo ves čas. V lepih in težkih trenutkih. Če ga
izrekamo ob vsaki priložnosti, pomeni »hvala« v prijetnih in »izročam se ti« v
težkih situacijah
- življenje,
ki ni slavljenje Boga, ni vredno, da ga živimo
- slavljenje prinaša neverjetne sadove: prenavlja celotne župnijske
skupnosti; pomaga nam, da skupaj prečkamo vse življenjske okoliščine, od
najbolj veselih, do najbolj žalostnih; povzroči, da naša nedeljska bogoslužja
postanejo rodovitna, in nam omogoča, da se povežemo v bratsko občestvo, ki
združuje vse generacije kristjanov v veselo in sijočo družino
- Nihče ne more živeti, ne da bi dihal. Enako je za kristjana: brez
slavljenja ne živi kot kristjan. (papež Frančišek)
Ni komentarjev:
Objavite komentar