Vodja
newyorških gasilcev se je po tragediji 11. septembra 2001 odločil, da bo postal
duhovnik in namesto človeških življenj reševal njihove duše
11. septembra 2001 je
bilo nebo nad New Yorkom modro in obsijano s soncem. Tom Colucci,
ki je bil takrat vodja newyorških gasilcev, se je ravno vračal iz službe domov,
ko je slišal o grozljivih napadih. Potem ko so na pomoč vpoklicali vse gasilce,
se je vrnil v mesto in se javil v svojem gasilskem domu.
Med iskanjem trupel in reševanjem ljudi
se je zrušil drugi stolp. Tisti dan je videl, kako so umrli mnogi njegovi
možje, vključno z njihovim kaplanom.
Kje je bil tistega dne Bog?
“Podoba, ki se mi je najbolj vtisnila v
spomin, je, kako so se ljudje odzvali. Gasilci, policisti, reševalci,
zdravniki, medicinske sestre, veliko ljudi je prišlo pomagat. Vsi so se
odzvali. Hkrati pa so se tudi vsi spraševali, kje je bil tistega dne Kristus.”
Tom meni, da je bil Gospod, Sveti Duh
tisti, ki jih je takrat dvigal, da so preživeli tragedijo in da so še devet
mesecev kopali po grušču ter prestali vse pogrebe, bolečino in žalost.
“Prepričan sem, da je bil Bog tisti dan z nami.”
Po tragediji se je odločil, da postane duhovnik
Dogodek, v katerem je Tom videl
najslabši, hkrati pa tudi najboljši del človeštva, ga je spodbudil, da se je
odločil za duhovniški poklic. Sicer je o tem vedno razmišljal, toda dogodek je
še bolj utrdil njegovo odločitev. “Videl sem, da smo bili v tej tragediji
vključeni v nekaj večjega, kot je naš mali svet. Bili smo povezani v eno veliko
človeško družino.”
Spoznal in čutil je, da mora narediti
nekaj, kar bi pomagalo velikemu številu ljudi, da bi se rešili. V duhovnika je
bil posvečen pred dvema letoma. Bogu je hvaležen za vse milosti, ki mu jih je
podaril.
Od reševanja življenj do reševanja duš
Poklica gasilca in duhovnika imata
skupno to, da pomagata ljudem v stiski. “Gasilce ljudje kličejo ob katerikoli
uri dneva ali noči. Nismo spraševali, kdo so. Le šli smo jim pomagat. Enako je
v duhovništvu,” razmišlja.
Vsak človek je sestavljen iz telesa in
duše. “Ko bomo ob poslednji sodbi vstali, bomo vstali s telesom in dušo. Zato
je pomembno oboje: reševati življenja in reševati duše.” Zdaj Tom mnogim, ki se
sprašujejo, kako odpustiti, pomaga, da ozdravijo svoje življenjske rane.
“Odpuščanje je zelo pomembno, da gremo
lahko naprej. Moramo odpustiti, saj če vztrajamo v jezi in zamerah, to razžre
našo notranjost in nam uniči življenje.”
“Nikoli ne bomo pozabili, moramo pa iz
srca odpustiti in pustiti, da Bog sodi ljudem, ki so nas v življenju prizadeli.
Gospod nas kliče, da odpustimo,” meni Tom.
Ljudje pogosto sprašujejo, kje je Bog,
zakaj ne more ustaviti tragedij. Tom je prepričan, da je z nami v naših
bolečinah in trpljenju. “Naš Gospod je zelo trpel, zato moramo imeti upanje, da
smo v življenju del večje slike.”
“Vsi imamo v življenju tragedije in
razočaranja, toda vedno moramo imeti upanje, biti moramo ljudje upanja in
zaupati, da ima Bog vse v rokah,” sklene.
x
Ni komentarjev:
Objavite komentar