Iz 35, 1-6a. 10; Jak 5,
7-10; Mt 11, 2-11
1.
Božja beseda opozarja, da smo že blizu Božiča, praznovanja, ki vsaj v
krščanskem okolju zajame najširše množice, tudi take ljudi, ki se bistvu Božiča
ne morejo ali nočejo približati. V
bistvu Božiča gre za srečanje z Osebo, Bogom iz katerega izvira naše življenje.
Če se iskreno, v srcih srečamo z Njim, potem se moramo obvezno spremeniti,
urediti, izboljšati…, ker je On čista ljubezen in dobrota. Če pričakujemo nek
pomemben obisk v svoj dom, družino…, potem vse skrbno pospravimo, očistimo…
Nekega
gospoda sem povabil na neko duhovno srečanje. Pravi: saj bi prišel, samo ne
bom, ker vem, da Bog je in me bo na srečanju v duši nagovorilo in se bom potem
moral spreobrniti, potruditi, poboljšati. To pa je kar naporno. Tako odkrito mi
je razložil ta gospod. B.B. vabi k veselju, opozarja, kaj je pravi
temelj prazničnega veselja: On, ki ga je Janez napovedoval, je prišel k
nam in deluje med nami! On je izvir veselja! Kdor sprejema in ljubi Boga ima
zanesljivo dušo napolnjeno z veseljem.
- Prerok
Izaija poln optimizma in veselja kliče: Naj vriska puščava, jezik
nemega bo vriskal - Bodite močni, ne bojte se, glejte, Gospod pride in vas reši;
Odrešenik vsem prinaša radost in veselje, žalost in vzdihovanje
pobegneta;
-
Jakob poudarja, naj potrpežljivo, vendar polni zaupanja pričakujemo prihod
Gospoda, kakor kmet potrpežljivo čaka na žetev: bodite trdni v svojih
srcih, Gospodov prihod je tu;
-
evangelij nam kaže resnico o Odrešeniku, ki je že na delu: slepi
spregledujejo, hromi hodijo, Gospodova dejanja potrjujejo
uresničevanje Izaijevih preroških napovedi.
2. Ali si ti tisti, ki mora
priti, sprašuje Janez. Jezusova dejanja sama govorijo: sporočite, kar slišite
in vidite: slepi, hromi, gobavi, ubogi čutijo na sebi nadnaravno moč
odreševanja. Ne govori o sodbi, prišel je reševat, blagor tistemu, ki
se ne spotika nad menoj. Vse bolj slutijo: Bog je obiskal svoje
ljudstvo. Bog prihaja k ljudem v človeku Jezusu, ljudje prihajajo k Jezusu,
učlovečenemu Bogu!
3. Kako se nas dotika stalni
adventni klic: veselite se v Gospodu, ponavljam vam, veselite se?
Kaj nam pove Gospodova beseda o slepih, hromih, gobavih:
-
je ta Beseda za nas res veselo oznanilo, nas osvobaja, gledamo bolj sproščeno
na sedanjost, je misel na prihodnost vedrejša, upoštevamo, da je Gospod z nami?
-
ali ne kažejo naši obrazi česa drugega: mrki, zagrenjeni, brez upanja, izraz
notranje praznine, strahu, razočaranja, kot da Gospoda ni, kot da je zatajil;
-
ali nismo zatajili mi, kristjani: namesto širine božjega usmiljenja in dobrote
smo tolikokrat sejali strah, utesnjenost, zlovoljnost, zaprtost vase;
-
ali nismo ustvarjali pravega nasprotja odrešenjski sproščenosti in veselju, ko
smo Pavlovo priporočilo: drug drugega bremena nosite, sprevračali,
bremena drugemu raje nalagali, jih dodatno obteževali?
4. Adventno vabilo k veselju je globoko utemeljeno: v Jezusu, ki prihaja, videti Odrešenika, najti v njegovi odrešenjski dejavnosti tudi sebe. Bogat v veselju je, kdor ve, da je slaboten, da potrebuje Kristusovo odrešenje, pomoč, odpuščanje. Stara in vedno sveža misel nam pravi: kdor zgubi denar, zgubi nekaj - kdor zgubi prijatelja, zgubi veliko - kdor zgubi veselje, zgubi vse. Gospod sam nas spodbuja: vzdignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar