Moje pričevanje iz smrti v ŽIVLJENJE
Stara sem 54 let in imam dva sinova. Pred desetimi
leti sem preživljala zelo hudo depresijo. Moje stanje je bilo obupno, spremljala me je nespečnost, neznosno pekoče bolečine v prsih, hrane nisem mogla zaužiti, zaradi
globoke žalosti, ki me je spremljala, sem samo jokala,
vsiljevale so se mi misli, da sem nekoristna in da je bolje, da umrem. Šele žalost
in jok sinov sta me odvrnila od samomora in tako sem pristala v psihiatrični
bolnišnici.
Vzrok teh mojih peklenskih muk je bila moja duhovna
tema. Moje močno hrepenenje ljubiti in biti ljubljena me je vodilo po 9 letih v
razvezo zakona. Svojega hrepenenja nisem iskala pri Bogu,ker ga zaradi svoje
teme nisem prepoznala. Nisem molila in ne brala Sv. pisma, ker ga nisem
poznala. Živela sem tako, kakor me je vodilo razmišljanje sveta in moje globoko
hrepenenje. Bila sem vedno bolj obtežena s težkimi grehi, ki so me vodili v
smrt.
Po zdravljenju v psihiatrični bolnišnici, ko sem bila
od antidepresivov vsa otopela, sem se z depresijo dnevno borila 4 leta. Zaradi
bolezni(duha) sem dobila tudi status invalida.
Moje hrepenenje po miru me je po Božji milosti privedlo
najprej h Kraljici miru na Kureščku (nad Igom pri Ljubljani) na sv. mašo za
ozdravljenje notranjih ran. Po skupni molitvi v Jezusovem imenu sem prvič
doživela blaženi mir, ker pa nisem mogla verjeti, da je to mogoče, se mi je
doma nemir spet vrnil. Kmalu za tem sem se udeležila seminarja za izlitje Sv.
Duha. Pri skupinski molitvi nas je duhovnik vodil v molitev odpuščanja. Ker sem
sedela čisto spredaj, sem mislila, da mi bere dušo, saj so mi besede segale
globoko v moje ranjeno srce: »In ko prejmete ozdravljenje, verjemite, da ste
prejeli, če ne, je to od hudega.« Takrat sem se spomnila, da sem bila
ozdravljena že na Kureščku in sem zaradi nevere to milost tudi izgubila. Solze
so mi tekle po licih in v srcu sem verjela, da bo Jezus to ponovil.
Na molitvi s polaganjem rok sem prejela Sv. Duha. Ko
je Sveti Duh preplavil vse moje bitje, sem iz depresivnega stanja prešla v
stanje neopisljive sreče veselja, radosti… Moje srce je bilo tako polno, da sem
mislila, da mi bo počilo. Od tega trenutka naprej sem vedela, da ne potrebujem
več antidepresivov in v mojih 10 letih je moja edina tableta živi Jezus, ki
prihaja po duhovnikovih rokah vsak dan na oltar pri sv. mašni daritvi.
Ozdravljena sem bila vseh strahov, hude migrene in v
procesu desetih let mi Gospod v preizkušnjah kaže pot k duhovni svobodi in
rasti v ljubezni do svojega Odrešenika.
Z branjem Sv. pisma spoznavamo Boga in dobimo vse potrebne napotke za življenje v svetosti. Z molitvijo se povezujemo z Bogom, še posebej z molitvijo sv. rožnega venca, saj naša Mati Marija pravi, da bo z njim zmagalo Njeno brezmadežno Srce. Danica Centrih in Šoštanja
Ni komentarjev:
Objavite komentar