Apd 6, 1-7; 1
Pt 2, 4-9; Jn 14, 1-12

2. Odlomek iz Apostolskih del nam govori o najzgodnejši
krščanski skupnosti, ki se zaveda problematike vsakdanjega življenja, v katero
najprej spada skrb za vsakdanji kruh. Tu se kaj rade vrinejo napetosti,
enostranskost, krivica, na kar helenisti, Judje iz grškega kulturnega
okolja opozore: pri strežbi so zanemarjali njihove vdove. Kako naj
mlada Cerkev ravna v zelo mnogovrstni problematiki, ki ji danes rečemo socialno
vprašanje:
- apostoli očitno nimajo pomislekov, stvari se je treba
lotiti, v pozorni skrbi za potrebne bo naša vera živa, resnična: izberite
sedem mož za to opravilo;
- pri pobudi apostolov ne kaže prezreti posebnega poudarka:
ti možje naj bodo polni Duha
in modrosti, Štefan, prvi med njimi je bil poln vere
in svetega Duha in to je tisto, po čemer
kristjan ni zgolj socialni delavec, ampak srednik božje dobrote, usmiljenja, ki
seže tudi do človekove duše, jo opogumlja;
- mar ni ugotovitev na koncu tega odlomka Apd število
učencev je silno naraščalo nazorno opozorilo, da prav
dela, ki jih stori človek, odprt za Duha in njegove pobude, še druge odpirajo
za govorico Duha in prinašajo sadove!
3. V ozadju dejstva, da je število učencev silno naraščalo, je nedvomno to, kar je Luka zapisal na koncu evangelija: šli so in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter besede potrjeval z znamenji. Iz besed in dejanj oznanjevalcev so poslušalci začutili moč, verodostojnost in trdnost Gospodovih zagotovil, ki so jim bila posredovana: odhajam, da vam prostor pripravim, v hiši mojega Očeta je mnogo bivališč, vse bolj jih je prežemala misel, da je Očetova hiša cilj, kamor so namenjeni. Tudi danes za mnoge ljudi beseda o Gospodu postane najprej sprejemljiva in nato trdno zanesljiva pot, ko jo zaznavajo po dejavni ljubezni, po mnogostranski karitas; po njej zaznajo, da ne gre le za prazno govorjenje, ampak udejanjanje Gospodove besede in zgleda, začutijo resničnost Gospoda, ki zatrdi, da je on pot, ki vodi in pripelje k Očetu
Ni komentarjev:
Objavite komentar