Jn 14,15–21
NE BOM VAS ZAPUSTIL
Jezus se od apostolov sicer poslavlja, a
jim obenem zagotavlja, da jih ne bo zapustil. Z njimi bo in se jim bo
razodeval.
Ko se sedaj oziramo nazaj, imamo vtis, da
Jezus ni bil vedno s svojimi učenci in da se jim vsaj v nekaterih razdobjih ni
razodeval.
Začnemo lahko kar z rimsko državo.
Neusmiljeno je zatirala kristjane. Kje je bil takrat Jezus? Kje je bil Jezus za
časa preseljevanja narodov, ko je bilo razdejanih mnogo cvetočih krščanskih
pokrajin? Kje je bil Jezus v burnem času reformacije? … Nenazadnje: kje je
danes?
Da bomo glede navedenih – in drugih
nenavedenih – ugovorov pravični, se moramo vprašati, kaj je Jezus sploh
obljubil.
Obljubil je, da bo njegova Cerkev mogočno
drevo, v katerega krošnji gnezdijo ptice neba, imenoval pa jo je tudi mala
čreda. Apostoli so poslani po vsem svetu, da bi učili vse narode, v tem istem
svetu pa bodo doživljali stisko. Cerkev bo postavljena na skalo, toda to skalo
bodo neprestano oblegale peklenske sile. Prazne ribiške mreže, ko so se vso noč
trudili, in polne, ko je bilo najmanj pričakovati, so dale vedeti, da ima Božji
ribolov posebne zakonitosti. Rečeno je bilo: jokali boste in žalovali, svet pa
se bo veselil … Pohujšali se boste nad menoj … Preganjali vas bodo in vse hudo
zoper vas lažnivo govorili …
To in še marsikaj podobnega jim je
napovedal. Obenem pa tudi: »Ne bom vas zapustil. Z vami bom vse dni do konca
sveta.«
Držal je besedo, čeprav včasih drugače,
kot bi pričakovali. V dobi rimskih preganjaj je imela Cerkev največ
pričevalcev. V stoletjih preseljevanja se ji je pridružilo največ mladih
narodov. Reformacija je kristjanom vrnila Božjo besedo, ki so jo človeška
izročila potiskala na rob … Današnjo borbo med vero in nevero bo dobil tisti, ki
bo človeštvo bolj ljubil in mu več dal.
Ljudje smo zmožni Jezusa zapustiti. On pa bo držal
besedo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar