18. nedelja med letom

Jezusova Presveta Kri

Bog je človeku vedno dajal znamenja za svoj obstoj. Skrit je. Zdi se, da je nekje v ozadju. Ljudje brez intuicije, instinkta ga ne čutijo. Polnost božjih znamenj in  božjega gostoljubja se je pokazala človeku z Jezusom Kristusom, ki je modrost sama, resnica sama in v jed nam daje samega sebe: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes, če kdo od tega kruha bo živel vekomaj.«

Judje so začeli godrnjati, kot so godrnjali, ko so bili lačni in žejni v puščavi in tudi potem, ko so prejeli mano, kruh iz nebes. Sedaj so godrnjali, ker niso razumeli in Jezusu še niso bili sposobni zaupati v veri. Prerok Elija si je v trenutku težav zaželel celo smrti. Tudi danes se lahko pritožujemo nad vsem in vsemi. Ali zato, ker ne razumemo, ali zato, ker nam ni nikoli ne dovolj in ne prelepo… Lahko je samo nergati in iskati slabo, toda to nas ne bo pripeljalo nikamor.

Kaj je potrebno za razumevanje življenja! Ali razumeš svoje življenje? Ali vidiš njegov smisel? Oglasil se je mož, ki je odšel od svoje žene in od otrok ter si našel mlajšo. Zatrjeval je, da razume življenje! Izgubljen alkoholik je tudi kričal, da ima svoje življenje pod kontrolo. Mladi so trdili, da je smisel življenja v uživanju, ko si mlad, da moraš vse poskusiti! Lastnik podjetja, ki je dajal svojim delavcem sramotno plačo in jih izkoriščal je menil, da je vse skoncentrirano v tem koliko imaš kapitala, da te to postavlja na vrh in da je na vrhu sreča! In še mnogi drugi nesrečniki so govorili dokler ni neki milijonar dejal eni izmed sester Matere Terezije: tudi za sto milijonov dolarjev nebi stregel umirajočim, hirajočim, gobavim, smrdečim…, ki jim strežete ve sestre. Jaz tudi za milijardo ne! Je odvrnila redovnica! Kako pa potem? se je čudil obiskovalec. Sestra je pokazala kapelico z najsvetejšim. 

Za razumevanje našega življenja in za to, da ga bomo živeli v polnosti je potreben dar, impulz, pomoč, sila, nasvet od zgoraj. Človek sam ne zna živeti, če nima vzpostavljene povezave s svojim Stvarnikom. Odprte notranje oči, srčne oči prinašajo človeku spoznanje, da ob meni in v meni živi Bog, ki mi daje veliko moč za življenje in ljubezen. Kaj se je zgodilo v človeku, ki je naredil samomor? Izgubil je vso moč za življenje. Pogosto se čudimo, kako jo je izgubil? Jaz se danes bolj čudim: od kod pa še človeku smisel življenja, če pa je tako malo z Bogom? Potem se spomnim, da vsak dan molim in prosim Očeta življenja za tiste, ki obupavajo, ki nimajo več moči…Nekaj s tem pomagam. Toda jesti in piti ne moreš namesto drugega! Slovenija je v samem svetovnem vrhu po številu samomorov.

Človek, ki črpa moč za življenje od Boga išče v svojem izobilju moči, sreče, dobre volje, svojega bližnjega, da bi ga ljubil. Da bi mu podaril nekaj te svoje močne energije!

Pravi znanec, ki živi na Avstrijski meji: Tukaj na meji opazujem nekatere ljudi, ki se že dolga leta močno trudijo in si prizadevajo za povezanost med nami, ki smo sosedi. Ko jih opazujem jih jasno vidim, da so kristjani. To so vedno eni in isti ljudje, ki žarijo in sevajo Boga. Vse to delajo ker imajo božjo ljubezen. Različna naroda smo. Še posebej smo zelo drugačni mi Slovenci, zaradi nerazgledanosti in zaostalosti, ki nam jo je povzročil totalitarni socialistični sistem. Toda Jezus Kristus nam daje svojo isto moč. Če je nekdo odprt Božji moči in jo vsrkava ter uporablja na tej strani meje in nekdo na oni strani, potem meja izgine in nastane vez in prijateljstvo, ki si ga želimo! 

Božja moč je sposobna spreminjati svet, sami iz sebe te moči nimamo. Človekoljubje brez božje pomoči se spremeni v naveličanost ali celo obup in posledično v samoljubje.

Pri Svetem Obhajilu prejemamo Jezusa samega.