23. nedelja med letom

Iz 35, 4-7a; Jak 2, 1-5; Mr 7, 31-37

1. Pogosto se v sporočilih o Jezusu srečujemo z dejanji, ki jim rečemo čudeži. Tega ali onega je ozdravil, pomnožil je kruh in nasitil množico, celo mrtvega je obudil. Dejanja, ki so zbujala pozornost, takrat in danes so porajala vprašanja: če je Bog, zakaj ni ozdravil vseh slepih in gluhih, zakaj ni odpravil vseh bolezni, zakaj ni za zmeraj nasitil vseh ljudi, zakaj ni odpravil vsega gorja! Ali ne pozabljamo pri tem, morda tudi hote, da nikoli ni bil njegov namen, da bi s senzacijami zbiral množice, ampak da bi bil živo znamenje božje navzočnosti med nami, znamenje Boga, ki človeku dela dobro, in vidno vabilo človeku, da bi tudi on delal dobro.

2. Navzočnost Boga med nami naj bi odsevala tudi v človeških medsebojnih odnosih, v okolju našega bivanja, ki ga soustvarjamo in si še kako želimo, da bi to okolje bilo prijetno ali vsaj znosno.
- z izrazi, ki naj povzemajo sproščeno, neobteženo in nezagrenjeno človekovo življenje, prerok riše odmeve božje navzočnosti: slepim spregledajo oči, gluhim se odpro ušesa, v puščavi začno izvirati vode. Bog je med nami, je  na delu, zavedajmo se, da nas ne pušča samih, ne prepušča nas zli usodi.

3. Sporočilo evangelija je neposredneje: povezuje znamenje božje navzočnosti in vabilo človeku k sodelovanju, h koristni dejavnosti, kot je rekel Gospod: zgled sem vam dal, da bi tudi vi delali, kot sem vam jaz storil: 

- evangelist je zapisal: odprla so se mu ušesa – lahko je vzpostavil živ stik z okoljem, ne le da je slišal glasove, ampak želi poudariti, da je mogel odslej prisluhniti utripu okolja, ljudem okoli sebe, njihovemu razpoloženju;
- kako pomenljiva je Jezusova beseda efeta, odpri se: nekdaj vključena v krstni obred, s poudarkom, naj bi  človek postajal vse bolj odprt za vse, kar mu Bog govori, naj bi se ta odprtost izražala v odprtosti za sočloveka, v tistem, kar tako lepo opredeljuje nekoga, ko ljudje o njem rečejo: ima posluh za človeka;
- Jezus je gluhonemega vzel od množice vstran: njemu, odrinjenemu, dotlej izločenemu iz dogajanj, se je posvetil – kakšna spodbuda vsakomur, da bi znal in hotel prisluhniti: otroku, ki je počasen, manj nadarjen; ostareli sosedi, ki sama ždi pred hišo; sodelavcu, ki se ne znajde, ki mu stvar "ne leži".

4. Današnje Jezusovo znamenje sporoča, kako pomembno je "imeti posluh za človeka. Gospodov vzklik efeta, odpri se, obrnimo v prošnjo, da bi znali poslušati, prisluhniti. Koristno je če si zapomnimo in tudi upoštevamo preizkušeno misel: najpomembnejši del pogovora je poslušanje sogovornika!