25. nedelja med letom

 Vse kar smo in imamo, smo dobili, prejeli od Boga in od drugih. Od drugih ljudi smo se naučili, sprejeli smo resnice, veliko resnic, spoznanj, znanja, vedenja… Sami v sebi in iz sebe nimamo in nismo nič. Jezusovi učenci so se po poti sami s svojo človeško, zmotno pametjo, pogovarjali: Kdo je največji med njimi. Hvalili, bahali, važili so se… To vedno občutimo kot mučno, grdo, nevzdržno... Zelo težko smo s človekom, ki se povišuje in se dala, da je nekaj več in je v njem napuh, ki je veliko zlo in ga v večini hudi duh človeku vsiljuje.

Napuh ima v sebi tisti človek, ki nima Boga. Za njega ni Najvišjega Stvarnika, zato misli, da mora sam biti »bog«! Tak človek povsod dela razdor, neti sovraštvo, uničuje sožitje okrog sebe… Spominjam se svojega brata, ki je v mladosti, velikokrat kakšne naprave, strojčke, aparate in druge stvari, razstavil z namenom, da jih bo popravil in ker ni imel znanja, ker se ni dal poučiti nikomur, se ni pozanimal… ni znal nikoli nič sestaviti nazaj, da bi delovalo. Tako je vedno ostala za njim ropotija, odpad v kosih…

Jezus je pravi učitelj življenja. On je večna Resnica, V Njem je Izvor življenja, On Bog je Stvarnik življenja… Rešitev, mogočna pomoč za nas je pri Njem.

Učenci v današnjem evangeliju hodijo telesno z Jezusom, toda notranjega, duhovnega bogastva, moči, božje resnice ne sprejemajo in je nimajo.

Jezus je popolnoma točno govoril in do potankosti napovedal vse kar se bo z Njim zgodilo zaradi človeškega napuha in brezbožnosti: Hotel jim je dati v srce, da je od Stvarnika-Očeta, da bo izdan, da bo na križu trpel, da nas bo odrešil zla, hudiča, greha, smrti… In, ko se je vse to točno zgodilo so se učenci ravno zaradi tega razbežali, raztreščili zaradi strahu, obupa, groze, nerazumevanja, neznanja, ker ga takrat, ko so šli z gore niso nič poslušali.

Bog nam vsak dan podarja celih 24 ur, zato, da bi nam omogočil, da se najdemo, osrečimo, okrepimo, zmagamo v Njem. Življenje ima namen, da najdemo in spoznamo čudovitega, večnega Boga, ki nas brezmejno ljubi. Žejni smo Njegove Ljubezni in Njegove bližine. Resnica je da je zmagovalec tisti, ki LJUBI, ki ima rad, ki črpa od Boga sok življenja, moč, energijo Ljubezni… Dosežek, zmaga, čudoviti rezultat je v Bogu, tam ga moramo vzeti, tam se nahaja, On ga podarja.

Ko gre za našo Slovenijo in se bliža SLOMŠKOV PRAZNIK, 24.9., včeraj na 19.9. pa je bil razglašen leta 1999 za blaženega, za božjega človeka, ki nam je čudovit vzgled. Kako je z božjo pomočjo z vsem srcem ljubil našo deželico Slovenijo, pisal knjige, učil slovenski jezik, branil pred napadi Nemcev… prestavil sedež škofije iz Avstrije v Maribor in s tem točno po božji milosti obvaroval SLO pred nemškutarji. V tem se je močno trudil tudi kasneje general Maister, tudi zelo veren mož, zasidran v Bogu. On je tudi molil, sprejemal zakramente, ljubil Boga… 

Po drugi svetovni vojni pa so našo deželico upravljali nasprotniki Boga, vere, ljubezni do sočloveka, protibožji, neverni komunisti, ki so Boga tudi prepovedali drugim ljudem. Omenim Kardelja, Ribičiča… Prodali, ukradli so nam Istro, kjer so vedno živeli Slovenci, Trst-čudovito mesto, kar prepustili Celovec, Slovensko Koroško. Mnogi Slovenci morajo živeti v drugih državah zaradi laži, zločina, grozot…ki jih je povzročila nevera.

Vera gradi, sestavlja, združuje, ozdravlja… Jezus je Rešitelj in Življenje. Vzemimo si vsak dan čas za druženje z Njim, za molitev, da mu predamo vso svojo osebo, težave, vse člane v družini.