1. "Ti si moj ljubljeni
Sin, nad teboj imam veselje."
V božičnih praznikih smo imeli med seboj Odrešenika kot otroka.
Praznik Kristusovega krsta pa nam opisuje Odrešenika, ki začenja svoje javno življenje.
Evangelist Luka pripoveduje v prizoru krsta v reki Jordanu o Jezusovem prihodu na oder sveta. Jezus se približa Janezu Krstniku kot eden izmed ljudi, navaden zemljan, ki čaka na krst v vrsti neuglednih ljudi in grešnikov.
V tej množici preprostih ljudi le budno oko preroka Janeza prepozna posebnost Njega, ki naj bi mu kot prerok pripravljal prihod.
Tedaj se zgodi nekaj, kar evangelist Luka opiše s pojmi starozaveznega pojmovanja:
- odprlo se je nebo,
- slišal se je glas,
- Sveti Duh je prišel.
V nasprotju z "odprtim nebom", o katerem govori sv. Janez (Jn 1, 51), je "zaprto nebo" v stari zavezi pomenilo razdor med Bogom in človekom, ki je nastal po grehu. Zaprto nebo je pomenilo znamenje božje jeze nad grešnim človeštvom.
Prerok Izaija je v času pričakovanja vzdihoval po odrešenju z besedami:
"O, da bi predrl nebesa in stopil dol,
da bi pred tabo zadrhtele gore" (64, 1).SXD
Sedaj je napočil čas, ko bo porušena ločilna stena med nebom in zemljo, med Bogom in človekom.
Iz razprtega neba je slišati glas. Končano je obdobje "božjega molka". Bog govori. Njegova beseda pa je navzočnost sama - v Sinu:
"Ti si moj ljubljeni Sin."
Na Sinu pa je podoba Duha, počela vsega novega. Kot je na začetkih zgodovine
božji Duh vel nad vodami kaosa in zmede, tako je na Kristusu božji Duh začetnik
novega stvarstva in nove zgodovine.
"V stari zavezi pomeni prihod Svetega Duha nad nekega človeka poklic za izvršitev posebne naloge, ki mu jo Bog zaupa" Lk 3, 15-22 (J. Schmid).
Tako pomeni prihod Duha na Jezusa začetek uresničevanja njegovega poslanstva: očiščevanja in odrešenja človeštva.
On je tisti, ki "vas bo krstil s Svetim Duhom", da boste prerojeni v istem Duhu nadaljevali njegovo delo odrešenja skozi vso zgodovino.
V božičnih praznikih smo imeli med seboj Odrešenika kot otroka.
Praznik Kristusovega krsta pa nam opisuje Odrešenika, ki začenja svoje javno življenje.
Evangelist Luka pripoveduje v prizoru krsta v reki Jordanu o Jezusovem prihodu na oder sveta. Jezus se približa Janezu Krstniku kot eden izmed ljudi, navaden zemljan, ki čaka na krst v vrsti neuglednih ljudi in grešnikov.
V tej množici preprostih ljudi le budno oko preroka Janeza prepozna posebnost Njega, ki naj bi mu kot prerok pripravljal prihod.
Tedaj se zgodi nekaj, kar evangelist Luka opiše s pojmi starozaveznega pojmovanja:
- odprlo se je nebo,
- slišal se je glas,
- Sveti Duh je prišel.
V nasprotju z "odprtim nebom", o katerem govori sv. Janez (Jn 1, 51), je "zaprto nebo" v stari zavezi pomenilo razdor med Bogom in človekom, ki je nastal po grehu. Zaprto nebo je pomenilo znamenje božje jeze nad grešnim človeštvom.
Prerok Izaija je v času pričakovanja vzdihoval po odrešenju z besedami:
"O, da bi predrl nebesa in stopil dol,
da bi pred tabo zadrhtele gore" (64, 1).SXD
Sedaj je napočil čas, ko bo porušena ločilna stena med nebom in zemljo, med Bogom in človekom.
Iz razprtega neba je slišati glas. Končano je obdobje "božjega molka". Bog govori. Njegova beseda pa je navzočnost sama - v Sinu:
"Ti si moj ljubljeni Sin."
"V stari zavezi pomeni prihod Svetega Duha nad nekega človeka poklic za izvršitev posebne naloge, ki mu jo Bog zaupa" Lk 3, 15-22 (J. Schmid).
Tako pomeni prihod Duha na Jezusa začetek uresničevanja njegovega poslanstva: očiščevanja in odrešenja človeštva.
On je tisti, ki "vas bo krstil s Svetim Duhom", da boste prerojeni v istem Duhu nadaljevali njegovo delo odrešenja skozi vso zgodovino.
2. Praznik Jezusovega krsta je za nas kristjane priložnost, da ratificiramo
svojo odločitev za krst znotraj naših družin, občestev in Cerkve. Zanimivo je,
kaj pravzaprav beseda "krstiti" ali po grško "baptizein"
pomeni. Krstiti pomeni: potopiti. Z isto besedo so označevali Grki potapljanje
blaga in oblek v barvo, da bi jih obarvali. V tej prispodobi bi lahko rekli, da
je tudi kristjan po krstu potopljen in prežet z istim Duhom Jezusa Kristusa. Po
učinku delovanja božjega Duha naj bi prejel "novo barvo", novo
življenje. Namreč življenje, ki ga živi v hoji za Kristusom; ki ga oblikuje v
Kristusovem Duhu.
Jezusov krst nas torej kliče, da prepoznamo v sebi božjo podobo; podobo sina, kateremu je hrana to, da vrši voljo svojega Očeta. Ob koncu našega življenja bo pomembno to, ali bo Bog lahko odkril na nas nekaj podobnosti s seboj; ali bo lahko izrekel: Pridite, blagoslovljeni moji ljubljeni sinovi. Kajti v mnogih nadlogah življenja ste umirali zlu in živeli za dobro. Niste sicer kdo ve kaj velikega dosegli. Toda v vas se prepoznam. Vi ste moji sinovi, nad katerimi imam veselje za večno.
Jezusov krst nas torej kliče, da prepoznamo v sebi božjo podobo; podobo sina, kateremu je hrana to, da vrši voljo svojega Očeta. Ob koncu našega življenja bo pomembno to, ali bo Bog lahko odkril na nas nekaj podobnosti s seboj; ali bo lahko izrekel: Pridite, blagoslovljeni moji ljubljeni sinovi. Kajti v mnogih nadlogah življenja ste umirali zlu in živeli za dobro. Niste sicer kdo ve kaj velikega dosegli. Toda v vas se prepoznam. Vi ste moji sinovi, nad katerimi imam veselje za večno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar