2 Mz 3,
1-8a. 13-15; 1 Kor 10, 1-6. 10-12; Lk 13, 1-9
1. Kolikor tudi poskuša, se človek nikoli
ne more izogniti vprašanjem o Bogu, kdo je, kakšen je, kakšen je njegov odnos
do človeka in še bolj, kakšen naj bi bil odnos človeka do Boga. Ne samo
verujoč, tudi neverujoč človek ne more v sebi zatreti teh vprašanj, čeprav jih
marsikdaj z veliko nejevoljo odriva ali skuša sam sebe pomiriti z ugotovitvijo:
saj Boga sploh ni. Kakšne knjižnice bi lahko napolnili s knjigami, ki so se
ubadale s temi vprašanji! Nazadnje pa ostajamo pri bolj ali manj isti
ugotovitvi: človek ob vseh svojih razmišljanjih Boga ne more dojeti; mar se
lahko z lončkom zajame celo morje! Sicer pa človek niti samega sebe marsikdaj
ne dojema, še manj drugega, kako naj bi vse presegajoče, neskončno bitje, ki mu
pravimo Bog!
2. Kot skozi špranje v naši človeški
majhnosti odstira pogled v to neskončnost beseda, s katero nas Bog sam
nagovarja, še bolj pa tista urejenost in dejavnost, ob kateri človek nehote
ugotavlja, da "nekaj je nad nami". Kaj govori danes:
- na Mojzesovo vprašanje po imenu Bog
odgovarja Jaz sem ki sem – neštevilni razlagalci so iskali
pomen tega imena in ugotavljali, da gre za bitje, ki mu je temeljna značilnost,
da biva, ne pozna ne začetka ne konca,
za razliko od vsakega ustvarjenega bitja
preprosto "je", ne more "ne biti";
- bližje je Mojzesu pojasnilo Jaz sem Bog vaših očetov, Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov,
torej tisti, ki mu je Abraham v celoti zaupal, tisti, ki je tako dobrohotno
spremljal generacije prednikov, jih reševal iz stisk; 
- ta Bog tudi zdaj vidi stisko svojega ljudstva, in zagotavlja: pridem, da ga rešim iz sužnosti – naklonjenost Boga človeku se
nadaljuje in prav ta Božja neposrednost, "Bog se zanima za človeka",
naj bi človeku odstiralo podobo o Bogu in kar je še pomembneje, naj bi
uravnavalo odnos človeka do Boga.
3. Značilne za odnos človeka do Boga so
nekatere ugotovitve v današnji Besedi:
- ko Pavel razmišlja o vsem, kar je Bog
storil za ljudstvo na poti iz sužnosti, z grenkobo ugotavlja, da mnogi kljub
temu Bogu niso bili po volji in pomenljivo pristavlja, da je to zapisano v svarilo nam;
- v evangeliju JEZUS sam pravi, da se kot
razumna bitja vendar ne moremo obnašati neodgovorno, ne moremo iskati krivde le
pri drugih, ne moremo Bogu predpisovati, kaj naj kaznuje in pri čem naj na eno
oko zamiži, kot odraslim, pametnim ljudem razločno pravi: če se ne spokorite, boste enako
pokončani;
- prav tako Gospod s priliko o
smokvi, ki še ni obrodila, poudari neusahljivo Božjo ljudomilost, ki vedno
znova daje človeku možnost, da najde pravo pot do Boga: Bog zaupa človeku, ali
mu ne bomo tudi na enak način odgovorili.
Ni komentarjev:
Objavite komentar