Spoštovani starši veroučencev in veroučenk!
September je mesec, ko vaši
otroci po počitnicah nadaljujejo z delom, ki so ga pred več kot dvema mesecema
odložili. Verjamem, da ste si v počitniškem času tudi vi, ne le nekoliko
odpočili od vsakodnevnega sledenja njihovim prenapolnjenim urnikom in s tem
povezanimi prevozi, opominjanji in spodbudami, ampak da ste v njem doživeli
tudi veliko zanimivega in lepega ter si nabrali veselja in moči za novo šolsko
in veroučno leto, ki je pred vami. Nepomembno je, ali ste počitnice preživeli
doma ali pa ste se odpravili zdoma. Zanimivost ni
samo v odkrivanju eksotičnih krajev in kultur, ampak predvsem v doživljanju in odkrivanju
drug drugega in utrjevanju družinske pripadnosti. Tukaj, v
odkrivanju drug drugega, so neizčrpne možnosti čudenja nad lepoto in bogastvom,
ki ga nosimo v sebi. Prepričan sem, da ste v vaših bližnjih odkrili nekaj tega
bogastva in »čudes«.
Ob začetku novega veroučnega
leta si starši gotovo zastavljate vprašanje: »Kaj nas čaka v tem letu?« Morda
se bo vaš otrok pripravljal na prejem prvega svetega obhajila, morda bo
vstopil v neposredno pripravo na prejem zakramenta svete birme. Sprašujete se:
»Kako bom pri tem lahko sodeloval kot starš?« »Kaj bo to pomenilo za mojo osebno
vero?« »Kaj za vero v naši družini?«
Sedaj že sveti papež Janez XXIII. je dejal: »Potem, ko sem
zapustil domačo hišo pri desetih letih, sem prebral mnogo knjig in se naučil
mnogo stvari, katerih me vi starši niste mogli naučiti. Vendar je tisto malo,
kar sem se naučil pri vas doma, še vedno najdragocenejše. Prav to podpira,
oživlja in daje toplino mnogim stvarem, ki sem se jih naučil v tolikih letih
učenja in poučevanja.«
Kateheti pri verski vzgoji otrok ugotavljamo nekaj podobnega.
Ves naš trud in vse naše prizadevanje gre v prazno, če ne najde dovolj opore in
podpore pri vas, starših. Prav zaradi tega je vsaka verska ponudba otrokom,
obenem tudi povabilo vam staršem za sodelovanje in s tem tudi priložnost za
vašo versko rast.
V teh dneh, ko boste dobili
urnik veroučnih srečanj in drugih verskih dejavnosti, zato spodbudite vašega
sina/hči, da jih vpiše v svoj urnik ter jim da in ohrani prednostno
mesto. Na vaš
družinski koledar pa zapišite verske dejavnosti, ki jih boste
kot družina v prihajajočem letu naredili: romanje, obisk grobov pokojnih
sorodnikov, ogled jaslic v sosednji župniji… Vpišite tudi uro nedeljske maše,
ki se je boste kot družina udeležili v vaši župnijski cerkvi. Lepo bi bilo, če
bi pri vsaki nedelji in tudi za velike praznike kot so božič, svečnica, veliki
četrtek, velika noč, telovo…na koledar zapisali: »SVETA MAŠA!«.
Dragi starši, od jutra do večera delate in garate za svoj blagor
in za blagor svojih otrok; za stanovanje, hrano, obleko, šolo, oddih… In ko vse
to dajete svojim otrokom, misleč, da bodo srečnejši od vas, včasih odkrivate
ravno nasprotno: vidite in čutite njihovo naveličanost, nezadovoljstvo, morda
celo nehvaležnost. S tem, ko boste verske dogodke in obveznosti vzeli zares,
boste vašemu otroku najbolj pomagali, da bo cenil vrednost in pomembnost ne le
verskega, ampak tudi vašega razdajanja in »žrtvovanja« zanj in obojemu namenil
več svoje pozornosti in časa.
Ena od zapisanih misli velikega svetnika, čudodelnika patra PIJA pravi: »Nobena stvar ne sme biti pred dolžnostjo.«
Ena od zapisanih misli velikega svetnika, čudodelnika patra PIJA pravi: »Nobena stvar ne sme biti pred dolžnostjo.«
Vzemimo
versko vzgojo svojih otrok kot dolžnost in priložnost, da damo otrokom bogato
popotnico verskega pričevanja za življenje. Želim lepo, uspešno, veselo
veroučno leto.
Ni komentarjev:
Objavite komentar