ZAHVALNA NEDELJA, ki jo danes praznujemo, ima namen, da se bolj zavestno
spomnimo, kako zelo smo odvisni od darov, ki nam jih vsak dan, vsak trenutek
Bog v svoji neskončni dobroti daje: naravnih
in nadnaravnih darov. Ves
svet, na katerem živimo, je Božji dar. V začetku Svetega pisma so zapisane
besede: "Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji in
vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano" (1 Mz 1,
29). Bog je svet ustvaril za nas ljudi, vendar je dal prvima človekoma že kot
eno prvih zapovedi, naj svetu »gospodujeta«. Danes ekonomisti radi uporabljajo
izraz, da je potrebno gospodariti« kot dober gospodar«. Na žalost pa je današnja slika
»gospodarjenja« svetu drugačna, žalostna. Neprestano brezvestno izčrpavanje
zakladov, ki jih v sebi nosi zemlja, pelje samo v pogubo planeta. Taljenje ledu
na zemeljskih tečajih, velika onesnaženost zraka, rastlin, zemlje, že ima svoje
hude posledice, ki se bodo še stopnjevale, če se bo to še naprej nadaljevalo.
Na žalost se nadaljuje in to v vedno večjih razsežnostih. Danes, ko obhajamo
zahvalno nedeljo, se moramo spomniti, da smo vsi ljudje, zlasti pa državniki
dolžni skrbeti za zdravje zemlje in njenih sadov.
Človek ni samo bitje iz mesa in kosti, nima samo materialnih potreb
za svoje preživetje. Človek je tudi duhovno bitje, ustvarjen po Božji podobi: »Naredimo
človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! … Bog je ustvaril človeka po
svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril«
(1Mz, 1, 26,27). Prvi človek je zamazal to svojo Božjo podobo z grehom, zato je
prišla smrt in trpljenje nad vsakega človeka. Toda
Bog se nas je usmilil in
poslal svojega Sina Jezusa Kristusa, ki nas je odrešil s svojim trpljenjem in s
svojo smrtjo na križu. Po njegovem vstajenju je postala sveta Cerkev
»vesoljni zakrament odrešenja«, po njej Jezus Kristus do konca sveta odrešuje
človeka: »Bog hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja
resnice« (1Tim 2, 4). Za
vse delo Kristusovega odrešenja, ki se nam daruje v zakramentih in Božji
besedi, se danes Bogu zahvalimo in ga prosimo, da bi v veri bili vedno bolj
trdni in goreči.
Danes pa naj bo naša hvaležnost namenjena tudi vsem bratom in sestram, s katerimi potujemo skozi naš čas. Vsak človek je Božji dar drugemu. Nešteto darov v obliki vzpodbud, poučevanja, zgleda, materialne podpore, je bil v svojem življenju vsak od nas deležen. Hvala za dobre ljudi, ki delijo z nami naše življenjske radosti in trpljenje.
Tudi v župniji je veliko takih in drugačnih dobrotnikov,
ki s svojo zavestno pripadnostjo župnijski skupnosti pomagate na raznoterih področjih župnijskega
življenja, da naša župnija živi in deluje. Hvala
vam, dragi bratje in sestre župljani
in župljanke, za vse delo in vso pomoč, ki jo prispevate svoji župniji. Bog naj vsem stotero povrne.
Tudi sam, kot vaš duhovnik se vam zahvaljujem za vso pozornost, ki
mi jo izkazujete, za vse molitve in za vse darove.
Ni komentarjev:
Objavite komentar