1. adventna nedelja

ADVENTNI VENEC

Liturgični adventni venec ima simbolični pomen:

-      je okrogel, kar označuje večnega Boga, popolnost, nima ne začetka ne konca, tako kot tudi BOG ne…

-      zimzelene veje nam govorijo o življenju, ki prihaja med nas.

-      Zelena pomeni upanje, da bo tema premagana.

-      4 sveče, ki so lahko samo v vijolični ali beli barvi (vse drugo so adventni okraski na pa adventni venec) 

SVEČE imajo posebno simboliko:

1.    vsaka od njih predstavlja 4 mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje, konec sveta)

2.    predstavljajo 4 letne čase: pomeni, da je Kristusovo rojstvo pomembno za vse čase)

3.    predstavljajo človekovo življenje (z rojstvom, kot bi prižigali svečo – vsak trenutek je manjša, vedno smo bližje svojemu koncu, opozarja nas, dobro izkoristimo čas)

Sveče prižigamo VSAK ADVENTNI TEDEN PO ENO ZRAVEN, kar pomeni, da je vedno več svetlobe, ko se bližamo rojstvu Jezusa Kristusa, čim bližje smo Bogu tem več je svetlobe tudi v naših življenjih.

Adventni venci morajo biti brez okrasja, da pride vsa ta simbolika do izraza, drugače se pravi pomen zakrije.

Gospodar življenja naš Bog je zakrit našim očem in čutilom. Skrit je v ozadju našega življenja. To je za današnjega človeka problem, da je skrit. Današnji človek hoče imeti popolno svobodo pri vsem in povsod. In Bog človeka ljubi in ravno zato je umaknjen. Isti človek, ki hoče imeti povsod svobodo, da dela kar hoče, pa pravi, da ni Boga, ker stoji zadaj, skrit… Torej kaj želiš človek Boga ali svobodo?

Opazoval sem policiste, ki so ob cesti ustavljali promet in ustavili so nekega moškega, ki jih je zelo nakričal in celo preklel. Varuhe reda, postavljene od države za mir, urejenost, da si med seboj ne bi škodili, uničevali življenja je ozmerjal in napadel.

Vse si upa in dovoli. Popolnoma se je predal in padel v zlo. Človek, ki ne čuti Boga je izgubljen, žalosten, obupan v življenju. Ne more se umiriti, ne more biti srečen, dober…nima moči, Bogu se izmika, ga odklanja, pred Njim beži.

Adventni čas nas vabi naj spoznamo, začutimo živega Jezusa. Tukaj ne gre toliko za neko znanje, vedenje, ampak za dotik Boga, ko mu dovolimo, da nam pomaga. Na pomoč ga povabimo z molitvijo, takrat je poklican, dobrodošel in nas sliši in pristopi in dela za nas. Adventni čas nam daje nalogo, da stopimo bližje k Jezusu. Da več molimo, preberemo vsak dan iz sv. pisma, kakšno duhovno knjigo, ki govori o tem kako je Bog komu pomagal, mu dal čudeže, ko je molil, ko je ozdravel, se spreobrnil k Bogu, se odločil za duhovni poklic…