2. adventna nedelja, leto B, 2023. NAGOVOR: Janez Kebe
Berilo preroka Izaija in evangelij nam govorita, da moramo Jezusu, ki prihaja, pripraviti pot. »V puščavi pripravite pot Gospodu, poravnajte v pustinji stezo našemu Bogu! Vsaka dolina naj se dvigne, vsak hrib in grič naj se pogrezne.«
Kakšen grič naj se pogrezne, da bo ravna pot?
I. Tak grič je lahko oster jezik, kritiziranje. Naš največji psiholog in duhovnik prof. Anton Trstenjak pravi v knjigi Človek v ravnotežju, da je v družbi veliko zlo kritiziranje. Piše: Poznam ljudi, ki vse kritizirajo. Gorje vam, če padete med kolesje njihovih jezikov. Navaja primer: Na vlaku v spalnem vozu otrok na vse grlo joka. Potniki se jezijo: to je brezobzirnost, da nas ta otrok moti pri spanju; saj bi ga lahko mati pomirila, če bi bila za kaj itd. Tedaj pa se oglasi moški: »Oprostite! Saj je tudi meni samemu mučno. Toda otrokove matere ne morem več zbuditi. Od včeraj naprej spi na pokopališču ob svojem možu. Jaz pa sem otroka vzel – njegov oče je bil moj prijatelj – in ga bom izročil svoji ženi v oskrbo. Nisem pa vajen z otrokom ravnati in ga ne znam potolažiti. Prosim, da mi oprostite!« Vrata so se zopet zaprla. Otrok kriči kar naprej. Potniki so utihnili, spijo še manj ko prej. Zamislili so se in sami pri sebi govorijo: »Če bi vedeli to prej!«
II. Drugi grič je lahko kletev, laž, opravljanje ali obrekovanje. Opravljanje je govorjenje o resničnih slabostih ali grehih, obrekovanje pa o neresničnih. Kako strašne so lahko posledice zaradi laži!
V bolnišnici v Polju je živelo osamljeno dekle, ki se z nikomer ni pogovarjalo. Pletlo je in tudi nekaj šivalo. Vmes se je za dolgo zagledalo v tla pred seboj brezčutno in otopelo.
Bila je pred poroko. Bog ve, kdo je njenemu ženinu pred poroko po pošti poslal nepodpisano pismo, v katerem sporoča, kako se ženin Lado moti, če misli, da bo dobil v zakon pošteno dekle. »Vaški fantje ti jo kar privoščimo. Le vzemi od nas to propadlo pokvarjenko, to skrito hinavsko nedolžnost. Mi fantje že vemo …«
Še isti večer je odšel ženin Lado k dekletu in ji v jezni razburjenosti zabrusil v obraz: »Ničvrednica, hinavka!« Izrekel je še bolj umazane besede. Minka ni zakričala, ni omedlela. Lažnivo obrekovana ni od tiste minute več poznala sveta in življenja okoli sebe. Um se ji je omračil. Oddali so jo v bolnišnico, kjer bo imela do smrti križano življenje. (F. Lokar, Z Marijo in Jezusom v novo tisočletje, 1993)
Mati sv. Frančiška Saleškega je svojega sina učila: »Dragi Frančišek, samo lagati ne! Laž je od hudiča in po njej postanemo hudičevi otroci!«
Berilo preroka Izaija in evangelij nam govorita, da moramo Jezusu, ki prihaja, pripraviti pot. »V puščavi pripravite pot Gospodu, poravnajte v pustinji stezo našemu Bogu! Vsaka dolina naj se dvigne, vsak hrib in grič naj se pogrezne.«
Kakšen grič naj se pogrezne, da bo ravna pot?
I. Tak grič je lahko oster jezik, kritiziranje. Naš največji psiholog in duhovnik prof. Anton Trstenjak pravi v knjigi Človek v ravnotežju, da je v družbi veliko zlo kritiziranje. Piše: Poznam ljudi, ki vse kritizirajo. Gorje vam, če padete med kolesje njihovih jezikov. Navaja primer: Na vlaku v spalnem vozu otrok na vse grlo joka. Potniki se jezijo: to je brezobzirnost, da nas ta otrok moti pri spanju; saj bi ga lahko mati pomirila, če bi bila za kaj itd. Tedaj pa se oglasi moški: »Oprostite! Saj je tudi meni samemu mučno. Toda otrokove matere ne morem več zbuditi. Od včeraj naprej spi na pokopališču ob svojem možu. Jaz pa sem otroka vzel – njegov oče je bil moj prijatelj – in ga bom izročil svoji ženi v oskrbo. Nisem pa vajen z otrokom ravnati in ga ne znam potolažiti. Prosim, da mi oprostite!« Vrata so se zopet zaprla. Otrok kriči kar naprej. Potniki so utihnili, spijo še manj ko prej. Zamislili so se in sami pri sebi govorijo: »Če bi vedeli to prej!«
II. Drugi grič je lahko kletev, laž, opravljanje ali obrekovanje. Opravljanje je govorjenje o resničnih slabostih ali grehih, obrekovanje pa o neresničnih. Kako strašne so lahko posledice zaradi laži!
V bolnišnici v Polju je živelo osamljeno dekle, ki se z nikomer ni pogovarjalo. Pletlo je in tudi nekaj šivalo. Vmes se je za dolgo zagledalo v tla pred seboj brezčutno in otopelo.
Bila je pred poroko. Bog ve, kdo je njenemu ženinu pred poroko po pošti poslal nepodpisano pismo, v katerem sporoča, kako se ženin Lado moti, če misli, da bo dobil v zakon pošteno dekle. »Vaški fantje ti jo kar privoščimo. Le vzemi od nas to propadlo pokvarjenko, to skrito hinavsko nedolžnost. Mi fantje že vemo …«
Še isti večer je odšel ženin Lado k dekletu in ji v jezni razburjenosti zabrusil v obraz: »Ničvrednica, hinavka!« Izrekel je še bolj umazane besede. Minka ni zakričala, ni omedlela. Lažnivo obrekovana ni od tiste minute več poznala sveta in življenja okoli sebe. Um se ji je omračil. Oddali so jo v bolnišnico, kjer bo imela do smrti križano življenje. (F. Lokar, Z Marijo in Jezusom v novo tisočletje, 1993)
Mati sv. Frančiška Saleškega je svojega sina učila: »Dragi Frančišek, samo lagati ne! Laž je od hudiča in po njej postanemo hudičevi otroci!«
III. Kako naj ravnamo, če nam hoče kdo kaj povedati o napakah drugih, to je o opravljanju ali obrekovanju, nas uči velik grški modrec Sokrat. K njemu je prišel ves razburjen neki meščan: »Hej, Sokrat, ali si že slišal, kaj je storil tvoj prijatelj? To ti moram takoj povedati.« »Počakaj malo,« ga prekine modrec: »Ali si to, kar mi hočeš povedati, presejal skozi tri sita?« »Tri sita!« »Kakšna tri sita?« »Da, moj dragi, tri sita! Prvo sito je resnica. Ali si preveril, če je vse to res, kar bi mi rad povedal resnica?« »Ne, slišal sem govoriti o tem in …«
»Tako, tako! Gotovo pa si to preveril z drugim sitom. To je sito dobrote. Ali je to, kar mi hočeš povedati vsaj dobro?« »Ne, to ne, ravno nasprotno …« »Aha«, ga je prekinil Sokrat. »Pa vzemiva še tretje sito in vprašajva, ali je potrebno, da mi govoriš o tem, kar te tako vznemirja!« »Potrebno ravno ni …« »Torej,« se je nasmehnil modrec, »če to, kar mi hočeš povedati ni niti resnično, niti dobro, niti potrebno, naj ostane zakopano in ne obremenjuj s tem niti se sebe niti mene!« (P. Lefèvre, Življenje nas uči, 1995) Prerok Izaija nas opominja: »Pripravite pot Gospodu, izravnajte mu steze.« Jezus pa nam pravi: »Po svojih besedah boš opravičen in po svojih besedah boš obsojen« (Mt 12, 37). Amen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar