Kaj je vaša nevera storila za vas?
Današnji odlomek evangelija po Janezu nam zaokroži ciklus odlomkov iz šestega poglavja. Nekateri niso mogli sprejeti tega, kar je Jezus govoril o evharistiji, ko je večkrat zatrdil: »Jaz sem kruh življenja« (Jn 6,48). Rekli so: »Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati« (Jn 6,60)? On pa se je tedaj obrnil k apostolom in jim rekel: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga« (Jn 6,67–69).
V življenju se je treba vedno odločati, zlasti za Boga, ki je naš Oče. Nemški pridigar Wilhelm Busch pripoveduje, kaj je doživel pred drugo svetovno vojno, ko je služboval med rudarji, na nekem shodu, ko je učen mož prisotne prepričeval, da Boga ni. Uporabil je vse svoje znanje, da bi jih o tem prepričal. Nekateri so vzklikali: »Hura, potem lahko delamo, kar hočemo«! Ob koncu predavanja je voditelj shoda dejal: »Sledi debata. Vsak se lahko javi.« Verni rudarji so govorili: »Ne moremo se zoperstaviti tako učenemu človeku!«
Končno se je javila stara ženica in dejala: »Gospod govornik, dve uri ste govorili o svoji neveri, sedaj pa mi dovolite, da pet minut jaz govorim o svoji veri, kaj je moj Gospod, moj nebeški Oče storil zame. Ko sem bila še mlada, je moj mož umrl v rudniški nesreči. Mrtvega so mi prinesli v hišo. Ostala sem sama s tremi otroki. Socialne pomoči takrat še ni bilo. Ob pogledu na mrtvega moža bi lahko obupala. Tedaj me je On, moj Bog, potolažil. Rekla sem mu: 'Moj Gospod, sedaj boš moral biti Ti oče mojim otrokom.' Dostikrat nisem vedela, kje dobiti denar, da bi lahko nahranila svoje otroke. Tedaj sem rekla svojemu Odrešeniku: 'Gospod, ti poznaš mojo bedo, pomagaj mi, prosim te.'« V tem trenutku se je starka obrnila proti govorniku in rekla: »Nikoli me ni pustil na cedilu, vedno se je našla rešitev. Še več. Jezus je zame umrl in me s svojo krvjo očistil mojih grehov. Kmalu bom umrla. Tu bom zaprla oči, odprla pa jih bom v nebesih. Vse to je storil zame moj Bog. In sedaj vprašam vas: Kaj je vaša nevera storila za vas?«
Govornik je vstal in potrepljal ženičko po ramenih in dejal: »Ne želim starke oropati njene vere. Vera je dobra za stare ljudi.« Morali bi videti, kako se je ženička odzvala: »Nee, nee! Ne boste se me tako rešili! Gospod govornik, postavila sem vam vprašanje in prosim vas, da odgovorite nanj! Povedala sem vam, kaj je moj Gospod storil zame, sedaj pa vi povejte, kaj je vaša nevera storila za vas!« – Nastala je neprijetna tišina. Starka je bila pametna ženska.
Kot apostolom Jezus zastavlja vprašanje tudi nam: »Ali hočete tudi vi oditi?« Odgovorimo mu s Petrom: »Gospod, h komu naj gremo?« Samo Jezus ima besede večnega življenja. Amen. (W. Busch, Jezus naša usoda, 1994)
Današnji odlomek evangelija po Janezu nam zaokroži ciklus odlomkov iz šestega poglavja. Nekateri niso mogli sprejeti tega, kar je Jezus govoril o evharistiji, ko je večkrat zatrdil: »Jaz sem kruh življenja« (Jn 6,48). Rekli so: »Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati« (Jn 6,60)? On pa se je tedaj obrnil k apostolom in jim rekel: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga« (Jn 6,67–69).
V življenju se je treba vedno odločati, zlasti za Boga, ki je naš Oče. Nemški pridigar Wilhelm Busch pripoveduje, kaj je doživel pred drugo svetovno vojno, ko je služboval med rudarji, na nekem shodu, ko je učen mož prisotne prepričeval, da Boga ni. Uporabil je vse svoje znanje, da bi jih o tem prepričal. Nekateri so vzklikali: »Hura, potem lahko delamo, kar hočemo«! Ob koncu predavanja je voditelj shoda dejal: »Sledi debata. Vsak se lahko javi.« Verni rudarji so govorili: »Ne moremo se zoperstaviti tako učenemu človeku!«
Končno se je javila stara ženica in dejala: »Gospod govornik, dve uri ste govorili o svoji neveri, sedaj pa mi dovolite, da pet minut jaz govorim o svoji veri, kaj je moj Gospod, moj nebeški Oče storil zame. Ko sem bila še mlada, je moj mož umrl v rudniški nesreči. Mrtvega so mi prinesli v hišo. Ostala sem sama s tremi otroki. Socialne pomoči takrat še ni bilo. Ob pogledu na mrtvega moža bi lahko obupala. Tedaj me je On, moj Bog, potolažil. Rekla sem mu: 'Moj Gospod, sedaj boš moral biti Ti oče mojim otrokom.' Dostikrat nisem vedela, kje dobiti denar, da bi lahko nahranila svoje otroke. Tedaj sem rekla svojemu Odrešeniku: 'Gospod, ti poznaš mojo bedo, pomagaj mi, prosim te.'« V tem trenutku se je starka obrnila proti govorniku in rekla: »Nikoli me ni pustil na cedilu, vedno se je našla rešitev. Še več. Jezus je zame umrl in me s svojo krvjo očistil mojih grehov. Kmalu bom umrla. Tu bom zaprla oči, odprla pa jih bom v nebesih. Vse to je storil zame moj Bog. In sedaj vprašam vas: Kaj je vaša nevera storila za vas?«
Govornik je vstal in potrepljal ženičko po ramenih in dejal: »Ne želim starke oropati njene vere. Vera je dobra za stare ljudi.« Morali bi videti, kako se je ženička odzvala: »Nee, nee! Ne boste se me tako rešili! Gospod govornik, postavila sem vam vprašanje in prosim vas, da odgovorite nanj! Povedala sem vam, kaj je moj Gospod storil zame, sedaj pa vi povejte, kaj je vaša nevera storila za vas!« – Nastala je neprijetna tišina. Starka je bila pametna ženska.
Kot apostolom Jezus zastavlja vprašanje tudi nam: »Ali hočete tudi vi oditi?« Odgovorimo mu s Petrom: »Gospod, h komu naj gremo?« Samo Jezus ima besede večnega življenja. Amen. (W. Busch, Jezus naša usoda, 1994)
Ni komentarjev:
Objavite komentar