10. BOŽJIH ZAPOVEDI
I. Božja beseda nam danes govori o zapovedih.
Bilo je v 2. razredu neke dunajske gimnazije. Katehet je vprašal nekega dijaka naj pove 10. zapovedi. Dijak je vstal in rekel: »Meni je oče rekel, da se mi ni treba naučiti 10. zapovedi, ker te zapovedi niso potrebne za modernega človeka.« In dijak se je zmagoslavno usedel. Čez nekaj mesecev je očetu tega dijaka nekdo ukradel večjo vsoto denarja. Oče je takoj zadevo prijavil policiji. Ta začne iskati in hitro najde, da ni ukradel denarja nihče drug, kakor sin, kateremu je oče dejal, da se ni treba naučiti 10. zapovedi. Fantu je bil všeč motor, pa je očetu ukradel denar in ga je kupil. Takrat so se začeli sosedje posmehovati in govoriti njegovemu očetu: »No, mogoče pa bi bilo bolje, da bi ga naučil samo sedmo Božjo zapoved: Ne kradi!«
II. Saj veste, da ljudje tudi govorijo, da se mora Cerkev prilagoditi modernemu človeku in spremeniti davno preživele formule. Seveda mislijo pri tem tudi zapovedi.
Pa vendar nam ta dogodek tega očeta in fanta dokazuje, da Božje zapovedi niso zastarele in ne bodo zastarele do konca sveta. To nam potrjuje sam Božji Sin, ki nam govori: »Laže bi nebo in zemlja prešla, kakor da bi ena črtica postave odpadla« (Lk 16,17).
III. In zato je Bog v SZ na svečan in pretresljiv način razglasil te zapovedi na gori Sinaj. Ko je treskalo, da se je gora tresla je govoril: »Jaz sem Gospod Tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele. Ne skruni Božjega imena (To je ne preklinjaj). Pomni, da boš posvečeval Gospodov dan. Spoštuj očeta in mater. Ne ubijaj. Ne nečistuj. Ne kradi. Ne pričaj po krivem ... strele in gromi so parali ozračje, trobile nebeške trombe, da se je gora tresla in kadila.
S temi strelami in gromom je hotel Bog poudariti, da se on ne šali s svojimi zapovedmi, ampak zahteva od človeka, da jih spolnjuje.
IV. Če človek malo razmisli, hitro spozna, da teptanje Božjih zapovedi vodi človeka v nesrečo. Poglejte samo vojno v Ukrajini in Palestini. Že nezvestoba in razpad družine to potrjuje. Poglejmo primer: Vlak mora vedno voziti po tračnicah. Gorje če lokomotiva in vagoni iztirijo in krenejo na levo ali desno, sledi katastrofa. Nekaj podobnega je s človekom. Vse življenje na zemlji, pravi SP, je potovanje od rojstva do smrti v večno življenje. A v večno življenje vodijo samo ene tračnice, a to so dve tabli z 10. Božjimi zapovedmi. Saj pravi Jezus: »Če hočeš priti v življenje, se drži zapovedi« (Mt 19,17). Če človeštvo tepta Božje zapovedi, ga to vodi v nesrečo. In to bo trajalo vse dotlej, dokler se ne bo vrnilo na tiste blagoslovljene tračnice Božjih zapovedi. Saj pravi Sv. Duh v prvem psalmu: »Blagor človeku, ki se veseli v Gospodovi postavi. Kajti Gospod pozna pot pravičnih, pot krivičnih pa vodi v pogubo.« Amen.
I. Božja beseda nam danes govori o zapovedih.
Bilo je v 2. razredu neke dunajske gimnazije. Katehet je vprašal nekega dijaka naj pove 10. zapovedi. Dijak je vstal in rekel: »Meni je oče rekel, da se mi ni treba naučiti 10. zapovedi, ker te zapovedi niso potrebne za modernega človeka.« In dijak se je zmagoslavno usedel. Čez nekaj mesecev je očetu tega dijaka nekdo ukradel večjo vsoto denarja. Oče je takoj zadevo prijavil policiji. Ta začne iskati in hitro najde, da ni ukradel denarja nihče drug, kakor sin, kateremu je oče dejal, da se ni treba naučiti 10. zapovedi. Fantu je bil všeč motor, pa je očetu ukradel denar in ga je kupil. Takrat so se začeli sosedje posmehovati in govoriti njegovemu očetu: »No, mogoče pa bi bilo bolje, da bi ga naučil samo sedmo Božjo zapoved: Ne kradi!«
II. Saj veste, da ljudje tudi govorijo, da se mora Cerkev prilagoditi modernemu človeku in spremeniti davno preživele formule. Seveda mislijo pri tem tudi zapovedi.
Pa vendar nam ta dogodek tega očeta in fanta dokazuje, da Božje zapovedi niso zastarele in ne bodo zastarele do konca sveta. To nam potrjuje sam Božji Sin, ki nam govori: »Laže bi nebo in zemlja prešla, kakor da bi ena črtica postave odpadla« (Lk 16,17).
III. In zato je Bog v SZ na svečan in pretresljiv način razglasil te zapovedi na gori Sinaj. Ko je treskalo, da se je gora tresla je govoril: »Jaz sem Gospod Tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele. Ne skruni Božjega imena (To je ne preklinjaj). Pomni, da boš posvečeval Gospodov dan. Spoštuj očeta in mater. Ne ubijaj. Ne nečistuj. Ne kradi. Ne pričaj po krivem ... strele in gromi so parali ozračje, trobile nebeške trombe, da se je gora tresla in kadila.
S temi strelami in gromom je hotel Bog poudariti, da se on ne šali s svojimi zapovedmi, ampak zahteva od človeka, da jih spolnjuje.
IV. Če človek malo razmisli, hitro spozna, da teptanje Božjih zapovedi vodi človeka v nesrečo. Poglejte samo vojno v Ukrajini in Palestini. Že nezvestoba in razpad družine to potrjuje. Poglejmo primer: Vlak mora vedno voziti po tračnicah. Gorje če lokomotiva in vagoni iztirijo in krenejo na levo ali desno, sledi katastrofa. Nekaj podobnega je s človekom. Vse življenje na zemlji, pravi SP, je potovanje od rojstva do smrti v večno življenje. A v večno življenje vodijo samo ene tračnice, a to so dve tabli z 10. Božjimi zapovedmi. Saj pravi Jezus: »Če hočeš priti v življenje, se drži zapovedi« (Mt 19,17). Če človeštvo tepta Božje zapovedi, ga to vodi v nesrečo. In to bo trajalo vse dotlej, dokler se ne bo vrnilo na tiste blagoslovljene tračnice Božjih zapovedi. Saj pravi Sv. Duh v prvem psalmu: »Blagor človeku, ki se veseli v Gospodovi postavi. Kajti Gospod pozna pot pravičnih, pot krivičnih pa vodi v pogubo.« Amen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar