27. nedelja med letom

ROŽNOVENSKA NEDELJA 
Otroci moji, molite rožni venec

Mesec oktober je posvečen molitvi rožnega venca. Mnogi papeži so zelo priporočali to molitev. Sv. Janez XXIII. je kljub obilnemu delu vsak dan zmolil vse tri dele rožnega venca. Sv. Janez Pavel II. je dodal svetli del. K molitvi je spodbujal vse kristjane: »Čudovita molitev v svoji preprostosti in globini. Vsem prisrčno priporočam to molitev.«

V hudem preganjanju katoliške vere na Japonskem so leta 1637 umorili zadnjega duhovnika. Dvesto let je bila Japonska popolnoma zaprta za oznanjevanje evangelija. Ko pa so po dveh stoletjih prišli katoliški misijonarji v deželo, so našli nekaj vasi popolnoma katoliških. Vaščani so bili nepismeni in vendar poučeni o glavnih resnicah katoliške vere. Od kot to? To veliko uganko je rešil neki misijonar. Odkril je namreč zapis, da ko je gorel na grmadi zadnji duhovnik, je vrgel svojim prestrašenim vernikom rožni venec in jim zaklical: »Otroci moji, molite rožni venec, ta vam bo ohranil vero!« Oni so poslušali svojega duhovnika in so vsak večer po družinah molili rožni venec. Starši so pomrli, njihovi otroci pa so z molitvijo nadaljevali in tako naprej naslednji rod. Ta molitev jim je ohranila vero, saj je vera »začetek zveličanja« (KKC, 163). 

Lahko se vprašamo, od kod je v rožnem vencu ta čudežna moč, da je ohranila vero, ki bi po vsakem človeškem računu morala izhlapeti? Ta molitev je namreč živ evangelij, ker vsebuje vse glavne resnice naše vere: da se je Bog učlovečil in bil rojen, razmišljamo v veselem delu; da je Božji Sin trpel in umrl, premišljujemo v žalostnem delu; da je vstal od mrtvih, šel v nebesa in poslal Svetega Duha, pa premišljujemo v častitljivem delu.

Molitev rožnega venca je molitev ponižnih kristjanov. Kakor je napuh največji greh in iz njega izhajajo vsi grehi, tako je ponižnost temeljna krepost, ki se kaže tudi v molitvi rožnega venca. V Marijini molitvi Moja duša poveličuje Gospoda molimo: »Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke« (Lk 1,52). In Jezus nam pravi: »Kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan« (Lk 18,14).

Rožni venec – molili so ga v podmornici. Iz dnevnika nekega krmarja podmornice v drugi svetovni vojni: »Dan se je pričel mirno. Morje je bilo tiho, o sovražniku ni bilo niti sledu. Nenadoma prepara tišino alarmni zvonec. Komandant takoj ukaže, naj se potopimo. Sovražnik se približuje!
Kmalu zatem zaslišimo prve podvodne bombe. V prostoru za posadko sedimo v pripravljenosti. Resnih in bledih obrazov čakamo na prvi zadetek. Vsak se zaveda, da bi to pomenilo konec.
Slišimo močno treskanje eksplozij in šum ladje, ki brzi pod vodo. Nenadoma pa dolgi Hein, ki mi sedi nasproti, potegne iz žepa rožni venec. Moli. To je prvič, da kdo od nas moli pred drugimi – vendar se nihče ne zasmeje!
'Ti, Hein, daj ga tudi meni košček, katoličan sem.' Nenavaden prizor: žuljava moška roka prosi za košček rožnega venca. Hein odtrga desetko in jo da tovarišu.
Zunaj še vedno divja boj. 'Daj ga tudi meni košček!' 'Še meni!' Hein drži v roki samo še eno desetko in križ. Petero mož moli ... in nihče jih ne zasmehuje. 'Ti, daj mi križ, evangeličan sem.' Hein mu da križ.
Za nekaj minut smo pozabili na divjanje bitke. Čez dobro uro se nam je posrečilo uiti sovražniku.« (P. Lefèvre, Življenje nas uči, 1995)

Rožni venec – ob letalskem napadu rešena žena. 19. marca 1945 je mesto Landshut doživelo močan zračni napad. Vsi so zbežali v najbližje zaklonišče. Skupina 30 do 40 ljudi je poiskala zatočišče v podzemnem zaklonišču, a prav na to zaklonišče je priletela težka mina in ubila vse razen ene žene. Ko je vojak prišel v zaklonišče, ni mogel verjeti svojim očem. Sredi mrtvih ga je neka ženska nenadoma vprašala, ali lahko gre zdaj ven. Vojak jo je vprašal, kaj je delala v zadnjih treh urah in ona je odgovorila: »Molila sem rožni venec.« Kako je bilo mogoče, da so pljuča te ženske zdržala tako ogromen pritisk tega grozljivega napada?
Marija nam želi povedati, da po molitvi rožnega venca dobi kristjan velike milosti in da ima ta molitev tako veliko moč, da izprosi Božje varstvo v največji življenjski nevarnosti. (P. Zimmermann, Die Macht und Hilfe Gottes, 2002)