Jezus nam danes govori o nevarnosti navezanosti na bogastvo. Jezus nikoli ne obsoja bogastva kot takega. Med Jezusovimi prijatelji je bil tudi »bogat človek« Jožef iz Arimateje. Cestninarju Zaheju Jezus reče, da bo »rešen«, četudi zase obdrži polovico imetja, ki ga gotovo ni bilo malo. Obsojal pa je navezanost na denar in za cilj življenja kopičenje bogastva. »Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo« (Lk 12, 20)? je rekel bogatemu človeku, ki mu je polje dobro obrodilo.
Navezanost na denar in na bogastvo zelo otežuje, če ne celo onemogoča, vstop v Božje kraljestvo. Tisto, česar bogatin ne sprejema glede Božjega kraljestva, ki ga oznanja Jezus, je zahteva ljubezni do bližnjega, zahteva, da ne pusti Lazarja od lakote umreti pred vrati. Bogat mladenič se v današnjem evangeliju zdrzne ob dejstvu, da bi moral deliti svoje bogastvo z revnimi. Na bogastvo je bil tako navezan, da ni bil več zmožen, ločiti se od njega in iti za Jezusom. Najbolj je pomembno, kje je naše srce, ker Jezus pravi: »Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce« (Mt 6,21).
Leta 1967 se je zgodilo v ZDA. Lastnik velike tovarne se je peljal v avtu na letališče. Naenkrat se je avto ustavil, ker je odpovedal motor. Medtem ko je voznik popravljal motor, se je tovarnar naslonil na siromašno hišico in si prižgal cigareto. Skozi odprto okno je slišal pogovor matere in otroka. Iz pogovora je razbral, da je mati zelo bolna, da pa zaradi revščine ne more poklicati zdravnika in kupiti hrane. Ko je bil motor popravljen, se je tovarnar premislil: ni odpotoval z letalom, ampak se je vrnil domov in poskrbel za siromašno ženo.
Čez eno uro so k bolni ženi prišli zdravnik, medicinska sestra in tovarnarjev voznik, da bi ji pomagali. Bolna žena, ki je pred dvema letoma izgubila moža v nesreči, ni mogla razumeti, kaj se dogaja. Prinesli so ji tudi veliko živil. Res si je kmalu opomogla in ozdravela.
Ko je zdravnik pripovedoval tovarnarju o veliki hvaležnosti te žene, mu je odgovoril: »Gospod doktor, jaz moram bili hvaležen tej ženi. Gotovo ste slišali za letalsko nesrečo, v kateri so umrli vsi potniki. S tistim letalom sem želel odpotovati tudi sam. Če se ne bi takrat pokvaril motor v avtu pred njeno hišo in če bi jaz preslišal stisko te žene in se peljal na letališče, me danes ne bi bilo med živimi. To je bila nevidna Božja roka, ki me je ustavila. Ta žena in njen deček morata izvedeti, da sem jaz njun dolžnik, ker mi je njun pogovor rešil življenje. (P. Zimmermann, Die Macht und Hilfe Gottes, 2002)
V marsikateri družini je dediščina sprla otroke. Starši so dolžni narediti pravično oporoko, da se otroci ne bodo prepirali za dediščino. V moji nekdanji župniji mi je družinski oče dejal: »Kaj naj naredim, da se moji otroci ne bodo prepirali po moji smrti?« Dejal sem mu: »Pomenite se, pokličite otroke in se pomenite, kdo bo kaj dobil.« Ko sem zopet čez nekaj mesecev z njim govoril, mi je dejal: »Hvala vam! Lepo smo se pomenili in sem vesel, da se moji otroci ne bodo prepirali na sodiščih po moji smrti.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar