Papež Pij IX. je leta 1854 vsebino praznika razglasil kot versko resnico, namreč »da je bila blažena Devica Marija v prvem trenutku svojega življenja obvarovana vsakega madeža greha«. Štiri leta pozneje so nebesa sama to potrdila v prikazovanjih Matere Božje v Lurdu. Župnik v Lurdu je naročil deklici Bernardki, naj vpraša to Gospo, ki se prikazuje, kdo je? Ta jo je vprašala in dobila odgovor: »Brezmadežno spočetje sem.« Župnik je bil pretresen, tega se otrok ni mogel izmisliti. Brezmadežno spočetje sem.
2. Ta verska resnica je zelo pomembna za naš čas. Potrjuje nam, da postane človek že ob spočetju. V času, ko ima zahodnoevropska kultura brezbrižen ali celo sovražen odnos do življenja, žal slovenska zakonodaja v tem prednjači pred celim svetom, moramo kristjani stati na temelju, ki ga kaže resnica o brezmadežnem spočetju Device Marije. Ljudje smo postali že ob spočetju, ne šele ob rojstvu. Življenje moramo spoštovati že od samega spočetja naprej, kot ga spoštuje Bog.
Po izvirnem grehu je človekova narava ranjena. Razsvetljenci so pred 200 leti učili: »Dajte v vse kraje šole, pa boste lahko odstranili zapore.« A to ne drži: Danes je izobrazbe veliko, a so še vedno zapori polni. Poglejte, koliko znanosti je v vojnah, ki se to uro dodajajo, v izdelavi orožja, da bo čim več ljudi pobitih ali ranjenih!
3. Dejstvo izvirnega greha je zapisano v same človeške gene. Sami se ne moremo odrešiti. Marije se ni odrešila sama. Prva je deležna Božjega odrešenja. Za Marijo se začenjajo začetki novega, odrešenega človeka. Ta resnica govori, da je edina revolucija: sprememba človekova srca v notranjosti. Te spremembe nismo sposobni sami!
4. Zato nam prihaja Bog naproti. Bog nas rešuje po Mariji. S kakšno ljubeznijo govori verno dekle Bogomila poganu Črtomirju, ki ga ima rada, v Prešernovem Krstu pri Savici,: »Povedat moram ti, da sem kristjana … Soseska je Mariji službi vdana (naša vas časti Marijo)… Sem trepetala zate uro slednjo (vsako uro), da bi nebes ne zgrešil v bridki smrti …« Duhovnik pa jo potolaži, da molitev vse premore. In potem Črtomirju pove: »Kolikokrat sem v samoti klečala, klicala pomoč Marije: 'Zavreči v jezi ga, moj Bog! ne hôti (ne zavrzi ga). Ne daj v oblast sovražni ga togôti (ne pogubi ga). … In čudno te je tisto noč ohranil, ko ni noben tovarš se smrti ubranil '« (vsi njegovi tovariši so bili tisto noč v boju ubiti, samo Črtomir je ostal živ). Molitev Bogomile k Mariji je spreobrnila Črtomirja.
Naj bodo adventni dnevi do Božiča še bolj posvečeni molitvi – tudi družinski molitvi ob adventnem venčku in dobrim delom. V litanijah jo prosimo: »Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas!« Amen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar